Trenutne svetovne razmere, ki jih v mnogočem usmerjajo vojne, še posebej vojna med Iranom ter ZDA in Izraelom vplivajo na celotno svetovno gospodarstvo. Zakaj je prišlo do vojne, ki uradno ni vojna? Kaj je prinesla svetu je, članom OZSČ občin Novo mesto, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice, Žužemberk ter OZSČ Bela krajina, predstavil magister Mirko Cigler. Slednji je upokojeni veleposlanik, ki je svojo kariero začel kot častnik JLA. Opravil je generalštabno šolanje v ZDA ter med ostalimi bil opazovalec OZN ob koncu vojne med Iranom in Irakom leta 1988. Od leta 1991 je deloval v ministrstvu za zunanje zadeve. Po upokojitvi čas posveča pisanju ter objavljanju prispevkov o geostrateških razmerah v svetu v Objektivu, prilogi časopisa Dnevnik. Hkrati je član izvršnega odbora Združenja slovenskih mirovnikov – veteranov mednarodnih operacij in misij, in je tako tudi prišlo do dogovora o izvedbi predavanja.

Svoja razmišljanja je predstavil v sredo 13. maja. Na začetku je povlekel vzporednice med vojno v Ukrajini in Iranu. V obe vojni svoje strateške interese poskušajo uveljaviti dve od treh najmočnejših vojska. Rusiji, ki izvaja specialno operacijo, ki po njihovem ni vojna, že peto leto ne uspe doseči zastavljenih strateških ciljev. Tudi ZDA izvajajo le sovražnosti, saj vojno lahko razglasi le kongres. Tudi ZDA v Iranu niso, vsaj za zdaj, uspele doseči vseh strateških ciljev. Uspeli so uničiti iransko letalstvo, sistem zračne obrambe ter mornarico. A glavni del vojaške moči kopenske vojske, še posebej revolucionarne garde je pa je še vedno bojno sposoben. Če sledimo poročilom ameriških obveščevalnih služb je najverjetneje operativno še okoli 70 odstotkov njihovih raketnih sistemov. Hkrati pa imajo pod nadzorom še vedno obogateni uran. Po učinkovitem udaru na versko, politično in vojaško vodstvo, je bilo ubito preko sto vodilnih oseb. A ne glede na to so se v političnem in vojaškem vodstvu uspeli organizirati. Oba sistema še vedno delujeta, čeprav je očitno, da obstaja nekaj različnih centrov moči, po izkušnjah s pregovorov v Pakistanu, ki pa niso pod celovitem enotnim vodstvom. Od smrti ajatole Hamneja ni znano, kdo je tisti, ki usmerja oz. sprejema odločitve. To je še posebej pomembno pri nadzoru nad obogatenim uranom. Ni povsem jasno kdo kontrolira obogateni uran in kaj namerava z njim. To je v razmerah, ko ni jasne centralne avtoritete lahko, v prihodnje, zelo problematično. Kako se bo ta vojna zaključila ni jasno, saj Iranska stran postavlja takšne pogoje za mirovni sporazum, kot da so zmagali. Predvsem pa so dosegli strateški uspeh, ko so uspeli zapreti Hormuško ožino, kar vpliva na gospodarske razmere v velikem delu sveta. Tudi na ZDA, ki so energetsko samostojne, a se kljub temu cene goriva dvigujejo kot v ostalih delih sveta. To so le nekatera izhodišča, ki jih je predavatelj izpostavil ter tudi razložil v razpravi z udeleženci predavanja.

Besedilo in fotografije: V. Maraš