Pekrski dogodki 2026

Dolenjski in Belokranjski častnik na pohodu v spomin na Pekrske dogodke pred 35 leti

23 maja 2026 je minilo natanko 35 let, ko so enote mariborskega korpusa Jugoslovanske armade obkolile objekte Izobraževalnega centra takratnega sekretariata za ljudsko obrambo v Pekrah. 15. maja 1991 se je v tem objektu in podobnem centru na Igu pri Ljubljani začelo poskusno usposabljanje prve generacije vojakov na obveznem služenju vojaškega roka v Teritorialni obrambi. Nekaj mesecev prej je slovenska skupščina sprejela dopolnilne zakone o obrambi in družbeni samozaščiti, ki so tako omogočile, da so fantje iz Slovenije služili vojaški rok v posebnih centrih Teritorialne obrambe. Tako je v Mariboru začel delovati 710. Učni center, na Igu pa 510. Učni center. Ker so med opazovanjem objekta v Pekrah pripadniki TO zajeli izvidnike JLA. Slednja je to izkoristila in proti Pekram poslala oklepna bojna vozila. Z njimi so obkolili objekte 710. učnega centra. Občani Peker in Maribora so se samoorganizirali in protestirali tako pred vojašnicami kot v Pekrah. Z živim ščitom so poskušali preprečiti prihod novih enot v Pekrah. Pri tem je Jozef Simičik, padel pred kolesno oklepno vozilo. Slednje je na ukaz oficirja iz vojašnice nadaljevalo z vožnjo, čeprav so vedeli, da pred njim leži človek. Sledili so pregovori med obema stranema, ob sodelovanju županje občine Maribor Magdalene Tovornik. Med pogajanji je prišlo do ugrabitve podpolkovnika Miloševiča, komandanta 7. pokrajinskega štaba TO za Vzhodno Štajersko pokrajino. Zaradi pritiska prebivalstva Maribora se je stanje pripadnikov TO v slovenskih organih oblasti v nekaj dneh umirilo. 2. junija 1991 je bila izvedena prisega nabornikov v obeh učnih centrih. Ti dogodki so pomenili, da bo potrebno proces osamosvajanja braniti odločno in po potrebi tudi z orožjem. To se je uresničilo 27. junija 1991, ko so začeli spopadati z enotami JLA ter slovenske Teritorialne obrambe in milice, ob podpori prebivalstva in drugih območnih ter gospodarskih struktur v Sloveniji.

V spomin na ta dogodek od leta 1992 potekajo spominske slovesnosti na ta dogodek. Osrednji del je pohod, ki ga udeležujejo občani, veterani in člani Zveze slovenskih častnikov. Tako se ta vrsta pohoda udeležujejo tudi člani občinskih združenj slovenskih častnikov iz Dolenjske in Bele krajine. V soboto, 23. maja, se je tega dogodka udeležilo 40 članov obeh združenj. Pred začetkom pohoda so bile posajene spominske vrtnice, ki so jih darovala posamezna združenja, ki so sodelovala v takratnih dogodkih ali pa so redno sodelovala pri izvedbi pohoda. Prvih pet vrtnic je bilo posajeno leta 2021. Med njimi tudi vrtnici OZSČ Novo mesto in Bela krajina. Zaradi razširitve izobraževalnega centra, so bile nove vrtnice posajene pred vhodom v center. Med njimi sta tudi novi vrtnici OZSČ Novo mesto in OZSČ Bele krajine. Sedaj je ob obeh spominskih obeležjih, krajanov Peker iz leta 1992 in državnega iz leta 2001, posejana tudi aleja spominskih vrtnic. Zraven bosta rastli tudi dve lipi. Prva je potomka lipe, ki so jo krajani posadili leta 1991, druga pa je potomka Najevske lipe. Slednjo je v soboto posadila županja občine Črne na Koroškem. Po krajši slovesnosti, na kateri je spomin na takratno dogajanje obudila prva županja Magdalena Tovornik, so na pot krenili pohodniki. Cilj prvega dela pohoda je bil v Vojašnici generala Maistra. V vojašnici je potekal tudi dan odprtih vrat na katerih so se predstavile enote 72. brigade ter šole Poveljstva za doktrino, izobraževanje in usposabljanje, katerih poveljstva sta v vojašnici. Po okrepčilu in ogledu predstavitve enote Slovenske vojske so se člani obeh združenj napotili domov, z obljubo, da se drugo leto znova vrne.