Mesec julij je sicer čas »kislih kumaric« kot pravi star pregovor, ker se pač nič ne dogaja. Ne, za aktivne člane domoljubnih organizacij občine Štore to nikakor ne drži. Ta mesec smo bili kljub vsemu v Štorah še vedno zelo dejavni. Velika pomembnost nekdanjih praznikov v skupni domovini Jugoslaviji kot sta bila dan borca, 4. julija in dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija, ki so bili pozneje na veliko žalost ukinjena, se jih še vedno radi spominjamo z veliko mero nostalgije. Sploh za nas, ki spoštujemo partizanski boj v obdobju NOB.
V juliju pa sem bil tudi na Rabu. Med drugim sem se šel poklonit umrlim v nekdanjem taborišču Kampor. V izjemno čast in osebno zadovoljstvo pa si vsekakor štejem srečanje z našim spoštovanim bivšim predsednikom RS Milanom Kučanom. Srečanje s človekom, ki ti polepša dopustniške dneve.
Letos, 20. julija mineva natanko 85 let od ustanovitve 1. celjske partizanske čete in s ponosom lahko povemo, da je bila ta četa v resnici prva ustanovljena četa v Sloveniji. Ta visok in pomemben jubilej smo v Štorah proslavili na dostojen in predvsem izjemno spoštljiv način. Najprej smo se člani domoljubnih organizacij zbrali pred Osnovno šolo in se pred spominsko ploščo, ki so jo na pročelju šole poklonili petdesetim koncem, ki so izgubili svoje življenje med drugo svetovno vojno. Njihova imena so namreč vklesana na tej plošči. Skoraj tretjina od teh je izgubila življenja v koncentracijskih taboriščih. Imam seznam vseh navedenih in njihova poprečna starost je bila okoli trideset let. Žalostna in nepojmljiva usoda, vredna vse obsodbe in globokega prezira do fašizma in nacizma.
Pot smo potem nadaljevali proti Javorniku nad Štorami na kraju, kjer je bila ustanovljena 1. celjska četa. Naša Občina je na tem mestu leta 2013 postavila spomenik s spominsko ploščo. Na lep verz velikega partizanskega pesnika Mateja Bora, ki je bil v mladih letih v njej tudi stanovalec Štor. Zanimivo naključje. Glasi pa se takole:« Svoboda je prečuden sad, ki ti ne pade v roke sam z drevesa. V vrhove strme, ki jih vihar stresa. Sam moraš ponj, če rad ali nerad.« Vedno rad ponosno poudarim, da sem vesel, da živim v tem času in na tem prostoru, ko občina skupaj z našim županom Miranom Jurkoškom vedno poskrbi za ureditev okolice lepih spominskih obeležij in obnovo spominskih plošč.
Pred spomenikom smo skupaj s praporščaki domoljubnih organizacij po krajšem nagovoru nadaljevali z družabnim srečanjem. Iskreno zahvalo namenjam tudi predstavniku ZB za vrednote NOB iz Celja in veteranom SEVER za celjsko območje, ki so se z veseljem pridružili našemu vabilu.
Besedilo: Srečko Križanec
Fotografija: Aljaž Pečnik
