Celje je eno najlepših mest v Evropi. Kdor ne verjame, si ga naj podrobno ogleda. Štorski člani domoljubnih organizacij smo si ga. Pred časom sem ga ob neki priložnosti napisal kot izjemno čistega, urejenega, varnega in izjemno lepega. Prav za to smo se odločili, da obiščemo naše celjske sosede.

Osredotočili smo se na kipe, ki jih je v Celju kar precej in ugotovilo, koliko pomembnih ljudi je v preteklosti živelo v Celju daljše ali krajše obdobje. Za ogled spominskih plošč nam je zmanjkalo časa. Te pridejo na vrsto prihodnjič. Vemo, da je Celje tretje največje slovensko mesto z bogato zgodovino. Stari grad, ki se bohoti nad mestom mu daje neko izjemno skrivnostno moč in veličino. Pred leti je nekdo približno takole zapisal:« Ko bodo začeli obnavljati grad, bo tudi mesto zaživelo«. Pa še kako prav je imel. Žal sem ime avtorja tega pomembnega stavka pozabil. Moj poklon njemu in njegovemu mnenju.

Da nadaljujem z našim potepanjem po Celju. Oili smo se najprej osredotočili na tiste, ki imajo letos »okrogle obletnice«. V prvi vrsti je Primožu Trubarju. Od njegove smrti je letos minilo 440 let. Dan Primoža Trubarja smo praznovali pred kratkimi. Njegov kip stoji na lepi lokaciji ob Aškerčevi ulici. Aškerčeva ulica pa je dobila ime po pesniku Antonu Aškercu. Letošnje leto je občina Laško ob njegovi 170. obletnici smrti razglasila za Aškerčevo leto. Njegov znameniti kip je v majhnem parku ob Vodnikovi cesti. Poklonili smo se tudi njegovemu spominu. Vemo tudi za njegov doprsni kip v notranjosti 1. gimnazije Celje, katero je obiskoval. Na šoli je seveda tudi spominska plošča in na njej reliefni kip generala Rudolfa Maistra, zraven šole pa še kip partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. Tako šolo imenujejo tudi – Kajuhova gimnazija.

V Gosposki ulici smo se ustavili tudi ob doprsnem kipu Alfreda Nobela. Njegove izume pozna praktično vsak. Prav zaradi izuma dinamita je znan po celem svetu. Nepojmljiva usoda in velika ljubezen do mlade lepe dame ga je večkrat pritegnila in pripeljala tudi v Celje. Letos mineva 130 let od njegove smrti.

Na poti proti hotelu Evropa smo na Trgu celjskih knezov »pozdravili« še spomenik priznanemu celjskemu fotografskemu mojstru Josipu Pelikanu, ogledali si kip splavarja ob Savinji in nazadnje še kip Alme Karlin z znamenitim kovčkom na Krekovem trgu. Kot pravimo, naj ne bo nikoli pozabljeno! Nikoli, zares nikoli pa ne smemo pozabiti tudi na našega znamenitega partizanskega komandanta Franca Rozmana Staneta. Po njem se imenuje vojašnica v Celju, kjer je tudi njegov veličasten spomenik. Vse to so zgodovinska dejstva, ki se ne smejo v pozabo in ostati neopažena. Ponosen sem, da sem bil v vojašnici takrat ob otvoritvi njegovega spomenika.

Predsednik domoljubnih organizacij v občini Štore – Srečko Križanec

Tekst in fotografije: Srečko Križanec