Območno združenje slovenskih častnikov Novo mesto, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice, Žužemberk je, v nedeljo 12. januarja, organiziralo tradicionalni pohod iz Selc do Dražgoš. Zjutraj se nas je zbralo triintrideset udeležencev iz vrst združenja in ZB za vrednote NOB Novo mesto. Po krajšem postanku v Škofji Loki, je 21 pohodnikov izstopilo v Selcah. Pot smo nadaljevali skozi Kališe, kjer smo imeli tradicionalni postanek na kmetiji PrJurk. Tu smo se okrepčali s čajem ter domačim kruhom z zaseko ali drugimi namazi. V Dražgošah smo se pridružili drugim pohodnikom ter našim sopotnikom. Skupaj smo se udeležili slovesnosti pri spomeniku. Slavnostna govornica je bila Urška Klakočar Zupančič. Slednja je poudarila pomen boja, ki se je odvijal na tem mestu od 9. do 11. januarja 1942. Tu so prezimovali borci Cankarjevega bataljona. Ob prihodu nemških policijsko-vojaških sil se niso umaknili temveč so sprejeli boj. Kljub nemški premoči, jih slednji niso uspeli uničiti. Zato pa so nemške enote prikazale tisto kar jih je krasilo, to je okrutnost do prebivalcev okupiranih dežel. Nad tistimi domačini, ki se niso umaknili je prišlo do okrutnih nemških represalij. Zgodovinarji in udeleženci teh dogajanj so te dogodke opisali, zapisali in jih tolmačili.
Na žalost se bo to dogajanje zopet postavilo v okvir današnjih političnih razprtij, o posameznih zgodovinskih obdobjih. Osnovno je to, da je prišlo do upora okupatorju, ki je imel večjo ali manjšo podporo med prebivalstvom v posameznih slovenskih pokrajinah. A je prav ta zgodovinski upor in spomin, da se s slabše oboroženi in opremljeni lahko borijo z močnejšo, bolje opremljeno in usposobljeno vojsko bil vtkan v našo zavest in usposabljanje med in po služenju vojaškega roka. To zgodovinsko izročilo je prebivalcem Slovenije, predvsem pa pripadnikom teritorialne obrambe in milice, leta 1991, dalo eno od izhodišč, da je upor in zmaga možna. In zmaga je prišla. Na srečo brez velikih žrtev. Do slednjih pa bi lahko prišlo, če nebi bil preklican letalski napad na Slovenijo. Zatorej poznavanje zgodovine, njenih dobrih in slabih strani, je pomembna za nas nekdanje aktivne in rezervne pripadnike teritorialne obrambe oz. danes Slovenske vojske. Upamo, da bomo del tega znanja prenesli tudi na naslednje generacije, da bodo, če/ko bo to potrebno, storili enako. Kajti verjetno bomo vedno v slabšem materialnem položaju od nasprotnika. A če bomo enotni, usposobljeni in moralno trdni bomo vedno uspeli.
1_Na začetku poti v Selcah
2_Počitek na polovici poti
3_Na Dolenjskem sneg, na Gorenjskem ledene sveče
4_Tradicionalna postaja na kmetiji Pr Jurk_v zavetrju
6_Pogled na spomenik
8_Čakajoč na avtobus
9_Še malo poklepetajmo v lepem vremenu
Besedilo in foto: V. Maraš
