V nedeljo, 12. aprila, so se, na geometrijskem središču Slovenije, zbrali praporščaki domoljubnih in veteranskih združenj. S tem so počastili dogodek, ko je domoljubni študent Lovro Toman, kot odgovor na izobešenje nemške zastave (frankfurterice) Ljubljanskem gradu, razvil slovensko narodno zastavo. Prvič so slovenski študentje zastavo izobesili na Dunaju marca 1848. V Ljubljani pa je prvič zavihrala 7. aprila 1848 na stavbi gostilne Zlata zvezda na Wolfovi ulici. Slovenska narodna zastava je po takratni zastavotvorni navadi prevzela deželne barve, utemeljene na grbu Kranjske; bela (polje), modra (orel), rdeča (orlove okončine).
V spomin na ta dan je sedmi april razglašen za dan slovenske zastave. Ob tem dnevu je Društvo Heraldica Slovenica, ob sodelovanju državnih organov ter Koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij, 12. aprila organiziralo tradicionalno proslavo z vojaškimi častmi, ki je bila v Geometričnem središču Slovenije v Spodnji Slivni pri Vačah. Iz vrst Zveze slovenskih častnikov sta se med ostalimi postroja udeležila praporščaka Območnega združenja slovenskih častnikov Novo mesto, Dolenjskih Toplic, Mirne Peč, Straže, Šentjerneja, Škocjana, Šmarjeških Toplic. Žužemberk ter Zveze slovenskih častnikov Brežice.
Ičo in Nikolaj, praporščaka OZSČ Novo mesto in ZSČ Brežice
Ivan Petančič Ičo
Praporščaki Zveze slovenskih častnikov
Prihod državnih zastav na prizorišče
Prihod praporščakov na prireditveni prostor
Besedilo: V. Maraš
Foto: Janez Godler
