Člani območnih združenj slovenskih častnikov Bele krajine in Novega mesta so, v soboto 27. junija, obiskali Brione in Pulj. Kljub zelo vročemu vremenu je bil za udeležence ekskurzije zelo prijeten dan. Vožnja z ladjo iz Fažane do otoka Veliki Brioni je bila prijetna. Osrednji del obiska Brionov je zajemala krožno vožnjo z vlakom po krajinskem parku Brioni. Mediteranska klima, veliko sonca in vročine ter veliko vlage v zraku omogoča bujno vegetacijo avtohtonih rastlin kot so črnika, planika in mirta, ki dopolnjujejo različne vrste borov, sekvoj, evkaliptusa in smreke, ki niso značilne za Brionsko otočje. Med brionsko floro je najbolj znana starodrevo oljka, ki je ena od najstarejših v Mediteranu. Drevo je staro 1600 let in še vedno rodi plodove iz katerih se pridobiva olivno olje. Tu so tudi zgodovinski objekti, ob ostankih rimskega naselja od 1. stoletja do cerkve sv. Germana, kjer so izpostavljene kopije nekaterih znamenitih fresk in glagolskih pisanih spomenikov. Vse to nakazuje, da se tudi na tako malem prostoru lahko vidi zelo raznolika zgodovina, ki sega v tisočletja nazaj ali pa do obdobja, ki ga pomni tudi generacija, ki je bila na tej strokovni ekskurziji.
Na ogled je bila mediteranska pokrajina, ki je ohranjena v čim boljšem naravnem bivanju med ljudmi, rastlinjem in živalmi, ki živijo prosto na otoku. Populacija jelenov daje hrastu enkratno obliko, ki je posledica tega, da jeleni pojedo vse poganjke do višje, katero dosežejo. To oblikuje krošnje kot da jih urejajo vrtnarji. Ob prostoživečih živalih je na otoku tudi manjši safari park, kjer živijo nekatere živali, ki so bile sem pripeljane. Na ogled so različne živali, od slona, ki je bil darilo indijske predsednice vlade, pred sedemdesetimi leti, do nojev, lam in zeber. Te živali so ostanki veliko večjega nabora eksotičnih živali, ki so bile nekoč del živalskega vrta pred in po drugi svetovni vojni. Nekatere od teh, od levov, do opic ter različne ptic, tako da bile po naravni smrti nagačene in danes predstavljajo naravoslovno muzejsko zbirko.
Med vožnjo z vlakom nam je vodnik pojasnil tudi zgodovino tega otočja, ki je bilo poseljeno od rimskih časov naprej. Da tako takšni kršni so je v veliki meri avstrijski podjetnik Kupelwiser, ki je leta 1893 kupil otok. Iz zamočvirjene pokrajine, ki je nudila pogoje za nastanek malarije, je zgradil ekskluzivno letovišče s hoteli, kopališči, hipodromom, igrišči za golf in tenis. Uredilo so se parki in lovišča za divje živali. Zgradili so okoli 80 km sprehajalnih poti. Iz Fažane pa so pod morjem napeljali vodovod. Pri načrtovanju ureditve je sodeloval tudi mikrobiolog Robert Koch. Na otokih sta tudi dve trdnjavi, ki jih je zgradila avstro-ogrska država. Najbolj znan uporabnik tega otoka je bil nekdanji predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito. Njemu je posvečena fotografska razstava, ki prikazuje njegovo življenje na otoku, od prvega prihoda 1947 leta, do zadnjega odhoda leta 1979. Hkrati pa ni ogled tudi velika zbirka fotografij svetovnih državnikov, ki so jo obiskali Brione ter pomen tega kraja, kjer je bila leta 1956 podpisana Brionska deklaracija, ki je bila pripeljana do ustanovitve gibanja neuvrščenih. To je del zgodovine nekoč naše skupne države. Del teh objektov, kot je nekdanja Titova vila in objekti na otoku Vanga, pa še danes uporabljajo za potrebe hrvaške države in so zaprti za javnost.
Za Slovenijo ima ta otok tudi poseben pomen. Tu je bila, 7. julija 1991, podpisana Brionska deklaracija, med Slovenijo in SFRJ pod političnim pokroviteljstvom Evropske unije, s katero so bile ustanovljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, ki je za dobo treh mesecev zamrznila osamosvojitvene aktivnosti. In danes smo že 35 let od tega dogodka samostojni in ponosni na takratna dogajanja.
Po kosilu v Fažani je sledil še kratek obisk Pulja, kjer si je večina ogledala tamkajšnje ostanke rimske arene. Sledil je le povratek domov in dogovor za naslednjo ekskurzijo, ki bo avgusta, ko bodo člani obiskali Ptuj in Ormož, kjer se bodo seznanili s podobnostmi spopada z JLA junija 1991.
1_Tone, vodja ekskurzije, pojasnjuje potek dneva
2_Vkcanje na ladjo za Veliki Brioni
3_Čakajoč na vkrcanje
4_Vodička po otoku pojasnjuje potek ogleda
5_Na vlakcu
12_Skupinska pred muzejsko stavbo
Besedilo na fotografiji: V. Maraš
