Skladno z načrtom dela OZSČ Koper za leto 2026 je bila za soboto, 14.11. 2026 organizirana in izvedena vojaško-strokovna ekskurzija članov OZSČ Koper s soprogami ali partnerkami. Cilja letošnje ekskurzije sta bila ogled in predstavitev zgodovine in pomena gradu Turjak ter obisk Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani z ogledom stalne razstave Slovenci v XX. Stoletju.

Grad Turjak, ki je bil pred kratkim obnovljen nas je pričakal v mrzlem, meglenem dopoldnevu, vendar takoj se je videlo, da nas čaka zanimiva in poučna zgodovina. Ta je res burna, njegovo ime, kot tudi ime kraja Turjak, pa izhaja iz imena izumrlega goveda tur, ki ga imajo grofje Turjaški v svojem grbu. Na vzhodni strani gradu je v mogočni volovski stolp vzidana kamnita plošča, katere napis govori o najzgodnejši zgodovini gradu. Poleg besedila so v ploščo vklesani grbi in podoba tura, ki je bil včasih pozlačen.

Mogočen grad je bil prvič omenjen leta 1220, a naj bi nastal že v 10. ali 11. stoletju, mogoče še prej, gradili pa so ga vitezi (kasneje grofje) von Auersperg. Prvotni grad je stal nižje na pobočju (nekaj manjših ruševin je še vedno vidnih). Zdajšnjo podobo je dobil po potresu leta 1511. Med drugo svetovno vojno je bil močno poškodovan, prenavljati pa so ga začeli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

V 16. stoletju so bili Auerspergi močni podporniki protestantizma v naših krajih. Glavna slovenska protestantska voditelja Primož Trubar in Jurij Dalmatin sta imela zatočišče na gradu in v tem času delala na prvem prevodu Svetega pisma v slovenščino. Grofje so ju tudi finančno podpirali pri projektu tiskanja prvih slovenskih knjig. Grad ima trikotni tloris in stoji na terasastem hribu. Veliki renesančni obrambni stolpi (bastijon) na vogalih trikotnika je povezan s stanovanjskimi trakti. Nenavadno je, da ima grad dve kapeli. Katoliška na zahodni strani, ki je služila kot cerkev od leta 1789. Druga, romanska protestantska kapela pa je poimenovana po Dalmatinu in vsebuje grobnice protestantskih grofov, kot tudi gotske freske.  Z gradom Turjak je povezan tudi naš največji pesnik, France Prešeren, ki je napisal pesem o Rozamundi. Romanca govori o dekletu Rozamundi, ki živi v Turjaškem dvoru in je znana po svoji lepoti, kakršne svet še ni videl. Njen oče vabi snubce, ki bi se z Rozamundo poročili in tako dobi pravega bojevnika zanjo (Ostrovrharja). Vse je že nared za svatbo, ko pevec pove, da živi v Bosni dekle, ki bi utegnila biti lepša od neveste. Rozamundi te besede niso bile po godu in tako svojemu zaročencu naroči, naj pripelje to »sonce« na grad, da se bo lahko na lastne oči prepričala, da je Bosanka res lepša od nje. Ženin jo uboga, a kaj ko se v Bosni zaljubi v omenjeno Lejlo in se z njo oženi. Tako gre Rozamunda v samostan za nuno. Pesem je epska in je romanca.

Druga točka vojaško-strokovne ekskurzije pa je sledila v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kjer smo si ogledali stalno razstavo Slovenci v XX. stoletju, kjer so predstavljeni ključni dogodki in življenja Slovencev od leta 1914 in vse do danes. Predstavljeni so tudi bolj znane in tudi manj znani pomembni dogodke iz novejše zgodovine, ki so vplivali na Slovenijo in njene prebivalce.

XX. stoletje sodi namreč med najburnejša obdobja slovenske zgodovine. Slovenci smo v tem času zamenjali kar nekaj držav in državnih ureditev, preživeli dve svetovni vojni, se vključili v tehnološko revolucijo, v zadnji vojni za obrambo samostojne Slovenije pa ubranili samostojno državo. Tako smo si ogledali strelski jarek iz prve svetovne vojne, šli mimo Kraljevine SHS do osebnih pripovedi in izkušenj druge svetovne vojne, ki jim sledijo obdobja povojne obnove, socializma in industrializacije, elektrifikacije in planskega gospodarstva. V nadaljevanju smo spremljali oblikovanje jugoslovanske različice socializma, t. i. samoupravljanja, ki se nenadoma znajde sredi demokratičnih vrenj v osemdesetih, ki leta 1991 privedejo do osamosvojitve in življenja v samostojni Sloveniji. Ogled razstave se je zaključil z vstopom Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 in predsedovanjem Svetu Evropske unije v letu 2008. Prav ta zadnja predstavljena obdobja so bila zanimiva za naše člane, saj smo jih tudi sami aktivno živeli, tudi v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije.

Besedilo: Bojan Starc

Vir: https://www.druzinski-izleti.si/regije/osrednjeslovenska/grad-turjak

https://www.muzej-nz.si/razstava/slovenci-v-xx-stoletju

Fotografije: Bojan Starc