V skladu z načrtom aktivnosti OZSČ Koper za leto 2023 smo izvedli tudi strokovno ekskurzijo na Kočevsko, in sicer v bunker Škrilj, ki je bil zgrajen v času hladne vojne 72 m pod površjem zemlje. Ima 600 m hodnikov in šest podzemnih sob z lastnim vodnim zajetjem in dvema generatorjema za proizvodnjo električne energije. V njem je tudi protiatomsko zaklonišče, predviden pa je bil za center zvez republiškega vodstva in ga je osebno nadzoroval takratni notranji minister Ivan Maček Matija. Tudi vrhovni komandant in predsednik Jugoslavije maršal Tito si je bunker dvakrat ogledal, brez osebnega spremstva in varovanja in samo v družbi Ivana Mačka Matije. Pod strokovnim vodstvom vodičke TIC Kočevska Reka smo si ob zanimivi razlagi ogledali notranjost in spoznali način delovanja, ki bi omogočil 30 ljudem neprekinjeno delovanje v treh izmenah za 100 dni brez dopolnilne oskrbe in zagotavljal zveze za republiško vodstvo. Razložila nam je tudi način konspirativne izgradnje samega bunkerja in postopek prihoda in odhoda graditeljev, ki so jih pripeljali s prevezami čez oči, da niso ugotovili kje objekt gradijo. Celotno območje, ki je merilo 220 km2, je bilo v tistem času izpraznjeno, tako da ni bilo lokalnih prebivalcev.
Po ogledu bunkerja in po kosilu smo si ogledali tudi muzej v Ribnici.
Izdelovalec suhorobarskih izdelkov, zaupal nam je, da je tudi sam član Društva Bilečanci Slovenija, nam je praktično pokazal kako iz vrbove palice izdeluje vitre, ki jih uporabi za opletanje, da nastane koš ali zaboj za perilo ali drva. Dejavnost, ki so jo včasih uporabljali v vsaki ribniški hiši in jim je pomagala, da so zaslužili za preživetje, je danes skoraj izumrla in se s tem ukvarjajo samo še v štirih domačijah. Krošnjarski patent pa jim je podelil cesar Friderik III. že 1492. leta, torej v letu, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Na ta način si je zagotovil tudi obrambo pred Turki, saj so krošnjarji večino leta ostali doma in izdelovali suho robo in po potrebi branili svoje terene pred turškimi vpadi. Bolj kot uporabnosti danes služijo suhorobarski izdelki za okras, praktične kuhalnice, žlice in druge lesene izdelke pa v 90 odstotkih izdelujejo strojno. Ribničani so bili tudi mojstri, ki so se ukvarjali z lončarstvom, ker imajo v bližini nahajališče kvalitetne gline. Lončarske izdelke so pekli v skupni peči. Za enkratno pečenje, ki je trajalo več dni so porabili do 5 m3 drv.
Zadovoljni smo se, ob odlično organizirani ekskurziji, v večernih urah vrnili v Koper.
Besedilo in fotografije: Ljubo Benevol
