Združenje slovenskih mirovnikov, ki združuje udeležence mirovnih operacij in misij, je v sodelovanju s Poveljstvom sil Slovenske vojske in Direktoratom za obrambno politiko, dne 21. 1. 2022, organiziralo strokovni razgovor o mirovnih operacijah in misijah. Letos, 14. maja, bo minilo 25. let od prve udeležbe pripadnikov Slovenske vojske v operacijah, ki jih organizirajo in vodijo mednarodne organizacije. Od leta 1997 je bilo pridobljeno veliko izkušenj, ki so vplivale na delovanje pripadnikov in enot Slovenske vojske. Danes se nahajamo na neki prelomnici, ki je posledica sprememb na svetovnem političnem in gospodarskem miljeju. Geopolitične razmere se poslabšujejo. Nahajamo se v obdobje nesigurnosti, ki ji v tem trenutku ni videti rešitve.

V Združenju slovenskih mirovnikov smo želeli spodbuditi razpravo, kaj nam je prineslo 25. let sodelovanja v MOM in kakšna so razmišljanja o sodelovanju Slovenke vojske v bodočih mednarodnih operacijah in misijah. Zato smo po Zoomu organizirali razpravo o udeležbi Slovenske vojske v bodočih mednarodnih operacijah in misijah.

Gospod Mirko Cigler, upokojeni veleposlanik in član izvršnega odbora Združenja slovenskih mirovnikov je na začetku predstavil trenutne geopolitične razmere, ki v današnji večpolarnosti sodobnega sveta predstavljajo mešanico, ki se lahko v vsakem trenutku vname in sproži spopade večjih razsežnosti. Trenutnim spopadom v svetu, se kaj kmalu lahko pridružijo tudi spopadi v Evropi. V primeru vojne v Ukrajini je lahko pričakovati, da bo Slovenija, kot članica zavezništva in Evropske unije, pri tem udeležena, če že ne neposredno, pa posredno. Saj geostrateški položaj Slovenije, omogoča eno od najkrajših smeri za logistično podporo zavezniških sil.

Generalmajor Miha Škerbinc, poveljnik sil Slovenske vojske, je predstavil dosedanje sodelovanje Slovenske vojske v operacijah kriznega odzivanja ter pričakovanja v prihodnje, glede na trenutne geopolitične in strateške razmere. Poudaril je pomen udeležbe v MOM na dvig usposobljenosti pripadnikov Slovenske vojske. V 25 letih je slednja sodelovala v 28 misijah, v katerih je sodelovalo skoraj 15.000 pripadnikov. Bile so gibalo razvoja in opremljanja Slovenske vojske. Vendar trenutne razmere zahtevajo vrnitev na priprave na klasično vojno ter priprav na obrambo evropskega prostora. Mirovne operacije in misije bodo sicer še vedno del rednega delovanja, a bodo izgubljale pomen. Pri tem ocenjuje, da bo področje Afrike eno od osrednjih območij, kjer prihaja do angažiranosti evropskih držav. Tu se vse bolj prepletajo interesi zahodnih držav, Rusije in okrepljenega vpliva Kitajske. V vsakem primeru pa v ospredje vstopa primat priprav na odvračanje, kjer se izkušnje pridobivajo v Latviji, v okviru operacije ojačane prednje prisotnosti Nata. Glede na trenutne razmere je potrebno začeti bolj intenzivno razmišljati o pomenu obrambe države, v okviru obrambne evropskega prostora.

Predstavnik Direktorata za obrambno politiko gospod Bojan Pipenbaher, vodja sektorja za mednarodne operacije in misije, je predstavil razmišljanja o predpogojih udeležbe na MOM v prihodnje. Poudaril je, da je na področju obrambne politike poteka tesno sodelovanje med ministrstvom in Slovensko vojsko, glede sodelovanja na MOM. Septembra 2020 je bilo sprejeta rekonfiguracija MOM. Od takrat se v te sile upoštevajo tudi sile v pripravljenosti in hitro odzivne sile za potrebe Nata in Evropske unije. Cilj je zmanjšanje obveznosti Slovenske vojske, ki izvaja naloge na MOM. Povečujejo se naloge v Sloveniji pri pomoči Policiji ter obveznosti znotraj Nata in EU. Poteka zmanjšanje obveznosti znotraj klasičnih MOM ter krepitev sil v pripravljenosti in odzivnih sil. Hkrati je cilj krepitev opremljenosti Slovenske vojske, ki je bila zanemarjena v zadnjem desetletju. Še vedno bo Slovenija sodelovala v operacijah in misijah OZN, Nata in EU. V okviru sprednje prisotnosti Nata je težnja k napotiti enot, ki so namenjene vzdrževanju pripravljenosti in hitre odzivnosti. V prihodnje bo težišče na izgradnji sil v pripravljenosti, skozi udeležbo v silah za hitro odzivanje Nata in EU. Predvideva se, da bo na vseh teh področjih povprečno sodelovalo okoli 6 odstotkov pripadnikov Slovenske vojske. Slovenska vojska postaja vodilna država, ko se gre za sodelovanje pripadnikov vojska Črne gore in Severne Makedonije v operacijah Nata ter znotraj Natovih odzivnih silah.

Razpravo sta zaključila poveljnik sil in moderator razprave, predsednik Združenja slovenskih mirovnikov. Poveljnik sil je poudaril, da je svet danes drugačen, kot pred 25. leti, ko se je Slovenija udeležila prve operacije. Zopet se nahajamo pred nevarnostjo vojne na področju Evrope. Geopolitični in varnostni trendi, o katerih se pogovarjamo v zadnjih letih, so postali stvarnost. Sodobni karakter vojn je zelo zapleten. Pred nami so nejasnosti, ki izhajajo iz hibridnega in nekinetičnega delovanja. Nahajamo se na meji med tekmovanjem in konflikti vsaj dveh velesil. Razmišljanja kaj bo to pomenilo na področju izvajanja MOM v prihodnje ni lahka. Ključno je, kako se bomo s tem v Sloveniji spoprijeli in se znali pripraviti in znali ohraniti ustrezno stopnjo odpornosti družbe in države.

Pred nami je obdobje, ki nas lahko popelje v različne smeri. Trenutne razmere v katerih se nahaja svet, glede na trenutne geopolitične in strateške poglede so na kritični meji. V vsakem primeru, pa se končuje neko obdobje, ki se je začelo v devetdesetih letih 20. stoletja. Upam, da trenutne razmere ne bodo podlaga za nadaljnje eskalacije. S tem je zaključil predsednik in se zahvalil sodelujočim za podane misli in mnenja.

Besedilo: Vasilije Maraš

Avdio posnetek: https://www.dropbox.com/s/ramar61dkfcofab/audio1246936945.m4a?dl=0

Video posnetek: https://www.dropbox.com/s/q91w00k0iqukctr/video1246936945.mp4?dl=0

Udeleženci razprave o prihodnosti mednarodnih operacij in misij.

Generalmajor Miha Škerbinc, poveljnik sil Slovenske vojske.

Bojan Pipenbaher, vodja sektorja za mednarodne operacije in misije v Direktoratu za obrambno politiko.

Vasilije Maraš, polkovnik v pokoju, predsednik Združenja slovenskih mirovnikov.