SPOROČILO ZA MEDIJE

Ljubljana, 10. februarja 2021

KoDVOS S SERIJO OKROGLIH MIZ OPOZARJA NA AVTORITARNOST SLOVENIJE IN POZIVA K SPREMEMBAM

Na okrogli mizi 9. februarja 2021 na temo Kako zagotoviti človeka vredno življenje ter socialno in pravično Slovenijo, je ekipa strokovnjakov spregovorila o vzrokih in posledicah nespoštovanja družbenih vrednot, neetičnega ravnanja v državi, sovražnega govora, izgubljenega zaupanja državljanov ter kršenja pravnih standardov.

Skupina za informiranje, ki jo je ustanovila Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije s svojo prvo okroglo mizo odpira teme, ki v javnosti nimajo jasnega odgovora.

Božidar Truden je v uvodnem nagovoru ter kot moderator okrogle mize poudaril, da bodo storili vse, da začne obstoječa oblast delati za državljanke in državljane Republike Slovenije in ne samo za uresničevanje svojih osebnih in strankarskih interesov. Namen srečanj je iskanje odgovorov na različne teme, sprožanje javnega razmisleka o trenutnih razmerah ter povečanje iniciativnosti civilne družbe za spreminjanje razmer.

»Oblast ni sposobna uravnavati družbenih nasprotij, zato se krepijo. Demokratični postopek razreševanja konfliktov se umika. To, da nekaj označimo za slabo komunikacijo ne pomeni samo, da gre za slabo komunikacijo. Komunicira namreč človek in ta je tisti, ki je slab. Ker ne zna ali noče biti dober, ker hoče sprožati nasilne odzive svojih poslušalcev,« je poudaril.

Dr. Tomaž Čas, magister kazenskega prava, doktor obramboslovja, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever, vodja skupine za informiranje pri Koordinaciji domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije je kot osrednjo temo govora izbral nespoštovanje vrednot, za katere smo se borili v vojni za samostojno Slovenijo. V uvodu je poudaril, da bodo vojni veterani vztrajali in zagotovili, da se bodo spoštovale in uresničile vrednote, za katere so se borili v vojni za samostojno Slovenijo, saj trenutna vlada zlorablja čas epidemije, ko s svojimi ravnanji in ukrepi zavestno krši Ustavo Republike Slovenije. To počne s svojimi posegi na področju nacionalne varnosti, pravosodja, policije, kulture in na drugih področjih, ko menjuje strokovne kadre oziroma preureja državo, dopušča medijske manipulacije in na različne načine omejuje delovanje nevladnih organizacij.

V nadaljevanju dr. Čas izpostavlja policijo, ker z njo vlada grozi ljudem in se policijo prikazuje le kot represivno institucijo. Opozori, da so vidno prisotni poskusi zlorabe policije za doseganje svojih lastnih interesov, če omenimo samo oviranje preiskave v zvezi nabave mask in ventilatorjev, sedaj pa so že poskusi zamenjati predsednika Računskega sodišča. Kdor stopi vladi na prste, je deležen posebne obravnave, javne diskvalifikacije in stigmatizacije. S tem in drugimi opisanimi ravnanji v prispevku vlada razgrajuje državne in družbene sisteme ter krši človekove pravice in temeljne svoboščine, kar dolgoročno vodi v razpad pravne države in pot iz demokracije v avtoritarni sistem.

Ladislav Lipič je upokojeni generalmajor Slovenske vojske, bil je veleposlanik RS, svetovalec Predsednika RS dr. Danila Türka. Danes je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo.

V svojem govoru z naslovom Kdaj se je izgubilo zaupanje se je spomnil decembra, pred dnevom samostojnosti in enotnosti, ko je pred spomenikom braniteljem Pomurja govoril o pomenu enotnosti, o kateri so vsi govorci, na vseh ravneh zelo radi govorili. Na ta izraz »enotnost« je sam navezal izraz »zaupanje«, kajti prepričan je, da brez zaupanja ne bi bilo enotnosti. In tako je tudi danes. Ugotavlja, da to zaupanje ni izginilo čez noč ali v zadnjem letu. Izginjalo je v zadnjem desetletju ali še nekoliko daljšem obdobju in zato je prav, da se poskuša najti vzroke, zakaj je ta visoka stopnja zaupanja izginila in tako je izginila tudi opevana enotnost. »Letošnje jubilejno leto, ko praznujemo 30 letnico razglasitve samostojnosti in obrambe naše države Slovenije, je primeren trenutek, da ob poudarjanju takratnih zgodovinskih dogodkov dostojno spregovorimo tudi o vzrokih, zakaj nismo zadovoljni, saj bi tak dosežek, kot smo ga Slovenci dosegli ob koncu 20. stoletja, moral združevati in ne ločevati,« je zaključil Lipič.

Dr. Dragan Petrovec, univ. dipl. pravnik, doktor prava, bil je zaposlen na Ministrstvu za pravosodje, vodil je ženski zapor na Igu, bil zaposlen do upokojitve na Inštitutu za kriminologijo.

V svojem prispevku Nekateri ključni zlomi pravnih standardov obravnava definicijo pravne države ter obstoj prelomnic, kjer so kršitve pravil tako množične, da postaja dvom v pravno državo utemeljen. Poleg kršitev, ki so primeroma potrjene s sodbami naddržavnih sodišč, je pomemben pokazatelj urejene države tudi pripravljenost, da »obsojena« država krivico, ki jo je zagrešila, popravi.

„Obstaja nekaj nevarnih robov, ki grozijo z usodnim zdrsom, in še nekaj popolnih zdrsov v zgodovini samostojne Slovenije. Če se tega ne zavedamo in ne prepoznamo resnosti takih ravnanj in zlasti njihovih nosilcev, je nevarnost prehoda v avtoritarni režim in brezpravje oziroma samovoljo dovolj velika.“ 

Marijan Križman je govoril o sovražnem govoru in njegovih posledicah v slovenski družbi. Kot predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije ugotavlja, da so reakcije na izjave, ki želijo ukiniti in s tem tudi uničiti civilno družbena gibanja in organizacije, na izrečene in na velikih oglasih zapisane laži in grožnje, na kršenje zakonodaje, neformalno ukinjanje načel dvojezičnosti, obujanje fašizma in nacizma ter njenih simbolov premalo odločne in se s strani najvidnejših političnih voditeljev praviloma skrčijo zgolj na splošne obsodbe. Zato poziva javnost, da storimo vse potrebno, da se prepove širjenje ideologije fašizma in nacizma, uporabo fašističnih in nacističnih simbolov ter prepovejo sovražni govori in spreminjanje vrednot za katere smo se borili v vojni za samostojno Slovenijo.

Hkrati tudi obsoja način komuniciranja in obnašanja, ki je v naši domovini očitno dobilo domovinsko pravico in postalo nekaj vsakdanjega. Vsakodnevno smo priča primerom sovražnega govora, komaj verjetnim medijskim in drugim oblikam manipulacij, vključno z lažnimi novicami in zavajanjem. „Metoda »uravnoteženosti« poročanja je legitimirala pravico do javne laži in zavajanja javnosti, kar se nato zavito v celofan ponuja kot svobodo govora.“