Letos mineva 80 let od osvoboditve 87 zavezniških vojnih ujetnikov, nameščenih v taborišču vojnih ujetnikov in delovnih taboriščih v Mariboru. Osvobojeni so bili 30. in 31. avgusta 1944 v Ožbaltu in na Bistriškem Pohorju. Ob spremstvu slovenskih partizanov so v težkih razmerah čez okupirano ozemlje prehodili 273 kilometrov dolgo pot do partizanskega letališča Otok pri Metliki, od koder so bili z letali Dacota DC-3 prepeljani v zavezniško bazo Bari v Italiji.
Pripadniki Slovenske vojske bodo izvedli pohod po tej mednarodni spominski poti zavezništva–Vranov let od Ožbalta do Otoka pri Metliki. Pohod, s katerim se ohranja tradicija prijateljstva in medsebojna podpora z zavezniškimi državami organizirajo Ministrstvo za obrambo RS, Slovenska vojska, Društvo za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov med NOB, Zveza slovenskih častnikov ter občini Lovrenc na Pohorju in Metlika.
Pot je zato načrtovana po zemljevidu, ki ga je med vojno zarisal Franjo Vesenjak –Franček, eden od borcev Pohorske čete, Lackovega odreda, objavil pa ga je Ralph F. Churches v svoji knjigi »Vranov let v svobodo«. Prehodili so jo zavezniški vojni ujetniki pred osemdesetimi leti. Prvi del pohoda bo potekal od sobote, 31. avgusta do četrtka, 5. septembra, v smeri Ožbalt–Geometrijsko središče Slovenije (GEOSS). Nato sledi operativni premor.
Drugi del poti v smeri GEOSS–Otok pri Metliki bodo vojaki Slovenske vojske prehodili od 24. do 28. septembra. Pričakujemo, da se jim bodo na pohodu pridružili vojaki narodov osvobojenih ujetnikov iz Avstralije, Nove Zelandije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike.
Drugi del poti začnemo izvajati v torek, 24. septembra ob 9. uri. Zbrali se bomo na krajši slovesnosti na GEOSSU, kjer je potekal partizanski koridor proti reki Savi. Ta del pohoda na Dolenjsko in naprej v Belo krajino bo organizacijsko nekoliko zahtevnejši, saj bo na pohodu okoli 60 vojakov, pot pa je dolga blizu 100 kilometrov.
Trasa poteka po gozdnih poteh, pohodniki pa se bodo ustavili v Dvoru pri Žužemberku in si ogledali tamkajšnji muzej železarstva. Na kratko bodo obiskali učence podružnične šole Trebnje v Nemški vasi. Ustavili se bodo pri spomeniku padlim borcem 1. Belokranjske čete in pri spomeniku žrtvam fašističnega nasilja v Gradcu. Tu bodo vojaki prejeli tudi Zlate spominske značke Društva za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov med NOB. Na tem mestu se bo vojakom pridružila mladina iz Semiča in Metlike ter mnogi člani Zveze slovenskih častnikov. Skupaj se bodo odpravili proti partizanskemu letališču Otok, kjer bo zaključna prireditev v soboto, 28. septembra ob 11. uri.
Člani organizacijskega odbora so si ogledali tudi osrednji prireditveni prostor v Otoku. Z leve so stotnik Anton Krašovec, major Bojan Šoper, polkovnik Vasilije Maraš, Jure Jelerčič in Nada Krašovec
Partizansko letališče v Otoku je zelo obiskovana točka. Obiskovalcem je na ogled zavezniško letalo DC-3 ter veliko fotografij na informacijskih tablah
Dolenjsko– Belokranjski člani organizacijskega odbora pri usklajevanju nalog v Semiču. Od leve polkovnik Vasilije Maraš, stotnik Anton Krašovec, major Bojan Šoper in Jure Jelerčič
Na severu občine Semič, v vasi Gornje Laze stoji spomenik padlim borcem 1. Belokranjske čete, ustanovljene 28. oktobra 1941 na Smuku. V noči od 1. na 2. november 1941 se je tu zgodila tragedija. Italijanski vojaki so presenetili speče in utrujene borce, ki so v visokem snegu prehodili pot iz Otočca do Gornjih Laz. Prenočevati so nameravali v Šobarjevi in Mavsarjevi hiši in gospodarskih poslopjih. V nepričakovanem napadu Italijanov je bil umik iz gorečega Mavsarjevega hleva skoraj nemogoč. V spopadu je padlo 19 partizanov, ubit pa je bil tudi posestnik Mavsar, rešilo se jih je le osem. Med ujetimi je bil tudi kasnejši narodni heroj Jože Mihelčič
V Dvoru se bodo ustavili pri spomeniku padlim borcem in žrtvam v narodno-osvobodilnem boju iz tega kraja, obiskali pa bodo tudi muzej železarstva
Besedilo in fotografije Ladislav Steinbacher
