Izhodišča za oblikovanje prostorskih sil SV-Gradivo za razpravo-Anton Kolar iz OZSČ Dravinjske doline
V Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 (ReDPROSV40) sem zasledil, da ta predvideva delitev SV na manevrske in prostorske sile. Ocenil sem, da je to dobra rešitev in, da je treba pristopiti konkretizacije te rešitve, zato sem skupaj z nekaterimi kolegi pripravil predlog izhodišč za oblikovanje prostorskih sil SV.
Ker je določitev velikosti, moči, organizacijske strukture, formacije, oborožitve in opreme enot ter modela vodenja zelo zahtevno, so potrebne kompleksne analize vseh faktorjev, ki pogojujejo in dolgoročno opredeljujejo oborožene sile in njihovo infrastrukturo. Potrebne so tudi temeljite strokovne razprave in izmenjava mnenj strokovne javnosti. Ker ocenjujem, da so člani ZSČ ustrezna strokovna javnost za strokovno razpravo, predlagam, da se Izhodišča za oblikovanje prostorskih sil, ki jih dostavljam v prilogi, objavijo na strani ZSČ/Vojaško strokovna dejavnost/Članki in razprave.
Menim, da je potrebno oblikovanje in vzpostavitev prostorskih sil opredeliti v naslednjem Srednjeročnem obrambnem programu Republike Slovenije za obdobje 2028-2033.
Anton Kolar, OZSČ Dravinjska dolina
izhodisca za oblikovanje prostorskih sil SV-gradivo za razpravo
OBLETNICA ZAČETKA RUSKEGA NAPADA NA UKRAJINO
Dobran Božič: Putin se Ukrajini z mirovnim sporazumom ne bo nikoli odrekel
Avtor: Aleksander Kolednik
“Ruski predsednik Vladimir Putin je edini na svetu, ki lahko že danes zaustavi vojno. Nihče drug na svetu tega ne more. Treba si je izbiti iz glave, da lahko kdorkoli drug na svetu, ali zveza Nato, ali Slovenija, ali ameriški predsednik Joe Biden, vpliva na zaustavitev vojne,” meni Dobran Božič, svetovalec v kabinetu ministra za obrambo Marjana Šarca. Foto: STA
“Napad na Ukrajino je bil ne izzvan, saj ta ni storila nič takšnega, da bi lahko Rusija posegla po najhujši obliki terorja. Putin se Ukrajini z nekimi mirovnimi sporazumi ne bo nikoli odrekel. Nekateri pričakujejo, da se bo kar tako umaknil. Ne bo se. Rusija ne bo odnehala,” je ob obletnici ruske invazije na Ukrajino za Siol.net dejal nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič.
Voditelja proruskih separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ki ju je Moskva priznala kot neodvisni republiki, sta 23. februarja lani Rusijo prosila za pomoč pri “obrambi pred ukrajinsko vojsko”. Le nekaj ur kasneje je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal začetek “vojaške operacije” v Ukrajini in vsakomur, ki bi se drznil upreti, zagrozil z maščevanjem.
- februarja zjutraj so nato svet že pretresle prve informacije o močnih eksplozijah v ukrajinski prestolnici Kijev, v pristaniškem mestu Mariupol in na frontni liniji na vzhodu države.
“Treba si je izbiti iz glave, da lahko kdorkoli, razen Putina, ustavi vojno”
“Celotno dogajanje je že od vsega začetka tragedija, tako za ukrajinsko kot rusko stran. Kar se dogaja, se ne bi smelo. Zelo pomembno je, da se je Kijev ubranil in da prvi cilj Rusov ni bil dosežen. Potem smo videli uspešno protiofenzivo Ukrajine, ki ji je verjetno zmanjkalo sape, da bi Ruse potisnila še malo dlje stran, zdaj pa se spet pričakuje ofenziva ruske strani. Bomo videli, do kam bo ta segla. Potem bo verjetno spet sledilo upehanje ruske strani in spet protiofenziva Ukrajine z novo tehnologijo,” ob obletnici ruskega napada na Ukrajino pravi Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske, danes pa svetovalec obrambnega ministra Marjana Šarca.
Poudarja, da je ruski predsednik Vladimir Putin edini na svetu, ki lahko že danes ustavi vojno: “Nihče drug na svetu tega ne more. Treba si je izbiti iz glave, da lahko kdorkoli drug na svetu, ali zveza Nato, ali Slovenija, ali ameriški predsednik Joe Biden, vpliva na zaustavitev vojne. Samo Putin lahko.”
“Putin se ne bo umaknil”
Božič meni, da je Putin v Ukrajini dosegel določene uspehe, čeprav se je zdelo, da ima Rusija močno vojsko in slabo ekonomijo.
“Svoje sile je ohranil v Ukrajini in zasedel precejšen del države. Svoje najpomembnejše strateške cilje, torej ohranitev Krima in njegove povezave z Rusijo, je dosegel. Ob tem vsak dan uničuje ukrajinsko kritično infrastrukturo. To dela sistematično in, na žalost, dobro. To lahko počne še kar nekaj časa,” je dejal.
“Zasedba Kijeva mu ni uspela, ima pa neke delne uspehe in je prisoten v Ukrajini. Nekateri pričakujejo, da se bo kar tako umaknil. Ne bo se. Rusija ne bo odnehala. Putin je začel vojno ekonomijo. V proizvodnji tankov in preostalega orožja mogoče že krepko presega Zahod. To je tisto, kar potrebuje. To vojno lahko vodi še nekaj časa, dokler ne bo počasi dosegel svojih ciljev,” je dejal Božič.
“Na obzorju ne vidim miru”
Tisti, ki pričakujejo, da bo ruska javnost Putina vrgla s prestola, so po njegovem mnenju preveliki optimisti. Sam je prepričan, da se to še nekaj časa ne bo zgodilo in da je Putin trdno v svojem sedlu. Ruski narod je po Božičevih besedah navajen trpeti in se je hitro prilagodil na nastale razmere.
Kot je dejal, gre pri podatkih iz Ukrajine o 200 tisoč mrtvih in ranjenih v enem letu za nepopisne številke, kakršne smo videli v prvi svetovni vojni in potem nikoli več. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na uničeno infrastrukturo, trpljenje v Ukrajini in drugje po svetu zaradi lakote in pomanjkanja ter draginjo, ki jo imamo. “Na obzorju ne vidim miru in konca teh zadev,” je dodal.
“Na krut način so se prebudile morala, odločenost in enotnost Ukrajincev”
“Medtem se je prebudila identiteta ukrajinskega naroda, ki je prej ni bilo mogoče tako močno opaziti. Na krut način so se prebudile morala, odločenost in enotnost za boj do zadnjega moža za lastno zemljo. Borijo se za svojo zemljo, za nikogaršnjo drugo. Če zahodni svet, ki živi za demokracijo in pravno državo, ustavi dovoz orožja in pomoči Ukrajini, bo ta slej ko prej padla. Potem bomo imeli Rusijo veliko bližje in nemire v državah, kot so Moldavija in države na Balkanu, ki še niso v Evropski uniji. Vprašanje je, ali ne bi s tem prinesli vojne k nam, na naše domače ozemlje, zato je to naša odgovornost,” je poudaril.
“Napad na Ukrajino je bil neizzvan, saj ta ni storila nič takšnega, da bi lahko Rusija posegla po najhujši obliki terorja, torej napadu. Putin se Ukrajini z nekimi mirovnimi sporazumi ne bo nikoli odrekel,” meni Božič.
“Ukrajinski cilj je, da dobijo nazaj svoje ozemlje, ki so ga zdaj začasno zasedle ruske sile. Nikoli pa ni bil cilj, da bi Ukrajina, še manj pa Nato, porazila Rusijo. Če bi jo hoteli poraziti, bi morali zavzeti Moskvo in tam uničiti vso njihovo vojaško infrastrukturo. Tega načrta pa Ukrajina nima, še manj pa zveza Nato,” je še dejal.
Božič je opozoril, da moramo biti poleg balkanskih držav pozorni tudi na dogajanje v Moldaviji, kjer že več mesecev potekajo protivladni protesti. Ruski predsednik Vladimir Putin je poleg tega ta teden preklical odlok iz leta 2012, s katerim je Moskva delno podprla suverenost Moldavije pri reševanju vprašanja statusa Pridnestrja, separatistične proruske moldavske regije, ki meji na Ukrajino in v kateri ima Rusija tudi svoje vojake. Foto: Shutterstock
“Vračajo se k taktiki iz prve svetovne vojne”
Glede najsodobnejšega orožja, ki ga žrtev in agresor uporabljata na bojišču, je Božič poudaril pomen dronov, “ki so poceni in dosegajo nepričakovane rezultate”. Izpostavil je tudi uporabo hiperzvočnega orožja, ki ga uporabljajo Rusi, ter večcevnih metalcev raket, ki sicer niso novo orožje, a so dokazali svojo uporabnost, saj imajo daljši doseg in so zelo natančni, kar pomeni, da lahko na 80 kilometrov zadenejo cilj v velikosti mize. Za doseganje vojaških ciljev so pomembni tudi satelitski posnetki, ki jih Ukrajini dostavljajo zasebna podjetja ali prijateljske države.
“Na ruski strani pa nekega sodobnega orožja, kot so tanki in letala, nisem videl. Čeprav je bilo veliko ruske propagande, na bojišču tega ni. Slišati je celo, da imajo velike težave pri proizvodnji, zato vidimo predvsem opremo iz 70. in 80. let 20. stoletja, pri čemer so že izgubili dve tretjini tankov iz tega obdobja. Posledično se, čeprav smo vsi, ki smo v vojski, mislili, da tega ne bomo več doživeli, vračajo k taktiki iz prve svetovne vojne, torej okopom, rovom ter potem jurišem in protinapadom v valovih. S tem pa pridejo tudi množične žrtve,” je še dejal Božič.
Vir Siol.net
NTERVJU-generalmajor dr. Alojz Šteiner
EVROPA BO ČUTILA POSLEDICE
SKMBT_C22021082714510
Mednarodne operacije in misije ter javnost
Prostovoljci julija na služenje v soboško vojašnico
Alojz Šteiner: »Treba je spremeniti zdajšnje stanje, ko je odhodov iz sistema več kot prihodov«
Slovenska vojska (SV) ponovno uvaja prostovoljno služenje vojaškega roka, potem ko jo že dlje časa pesti pomanjkanje kadrov. To je posledica povečanega števila odhodov vojakov iz prvih poosamosvojitvenih generacij in zmanjšanega interesa novih kandidatov za opravljanje poklicne vojaške službe, za prostovoljno služenje in pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi. Prva napotitev kandidatov prostovoljcev bo 5. julija, prijave so mogoče do 20. junija, na voljo je 300 mest. Prostovoljno služenje vojaškega roka bo potekalo v vojašnicah v Vipavi, na Bohinjski Beli in v Murski Soboti.
Z novim konceptom enotnega usposabljanja za vstop v SV želijo povečati interes za opravljanje vojaške službe. Za prostovoljno služenje vojaškega roka se bodo lahko odločili vsi državljani do starosti 30 let, ob koncu 13-tedenskega usposabljanja pa bodo nagrajeni s plačilom približno 3100 evrov in tudi možnostjo, da med služenjem opravijo del obveznosti za vozniški izpit B-kategorije, med drugim predavanja iz cestnoprometnih predpisov in zdravniški pregled.
SV s prenovljenim programom prostovoljnega služenja vojaškega roka vzpostavlja možnosti, da mladi po opravljenem usposabljanju nadaljujejo usposabljanje za vključitev v pogodbeno rezervno sestavo in za poklicno delo v SV, dolgoročno pa se bo tako vzpostavil kadrovski bazen za zagotavljanje vojaške strateške rezerve.
Verjeti, da bo prineslo rezultate
Alojz Šteiner, nekdanji načelnik generalštaba SV in aktualni predsednik Zveze slovenskih častnikov, o novem konceptu, s katerim želi SV pridobiti kader, pravi, da gre za poenotenje in pospešitev postopkov pri popolnjevanju vojske. »S tem želijo doseči tudi bolj transparentno pot pri kadrovskih postopkih za tiste, ki vstopajo v vojaški sistem. Niso zanemarljive niti materialne stimulacije, ki spremljajo te spremembe. To je poskus izboljšanja kadrovskih vhodov in privabljanja v obstoječem sistemu popolnjevanja poklicne vojske, dopolnjene s pogodbeno rezervo. To je treba podpreti in verjeti, da bo prineslo rezultate in izboljšalo kadrovske trende. Žal pa še vedno ni usklajenega pristopa pri pojavljanju na trgu delovne sile med vojsko, policijo in pravosodnimi policisti ter poklicnimi gasilci ter sistemskih rešitev za prehod kadrov med temi uniformiranimi sistemi.«
Upokojeni generalmajor SV meni, da bi rešitev morala prinesti več kadrov za vojsko in spremeniti zdajšnje stanje, ko je odhodov iz sistema več kot prihodov. »Obenem bi se morala povečati baza za rezervno sestavo in število rezervistov, ki sedaj dosegajo le tretjino predvidenega številčnega stanja rezerve.«
Alojz Šteiner še pove, da novosti in spremembe koncepta enotnega usposabljanja za vstop v SV odlagajo vprašanje o morebitni ponovni uvedbi naborništva v Sloveniji. »Strokovna javnost, Zveza slovenskih častnikov ter druge domoljubne in veteranske organizacije so že večkrat opozarjale, da uvedba vseh sestavin splošne vojaške obveznosti univerzalnega tipa, kot jo poznamo iz preteklosti z zakonsko prisilo, ni smiselna.« Po sogovornikovih besedah je uvedba naborniškega sistema tudi težko izvedljiva, ker je treba doseči politični konsenz, zagotoviti enakopravno obravnavo moških in žensk, zaostriti pogoje za uveljavljanje pravice do civilnega služenja, preurediti vojaško infrastrukturo in zagotoviti dodatna finančna sredstva. »Smiselno bi bilo razdelati idejo domovinske dolžnosti, da bi se mladi fantje in dekleta prostovoljno odločali, v katerem državnem segmentu bi v uniformi ali brez nje to obveznost opravili in kakšne obveznosti in bonitete bi iz te participacije imeli. Sam pa menim, da bi v primeru ponovne uvedbe obvezne vojaške službe še več mladih odšlo v tujino.«
Grožnja nacionalni varnosti
Slovenska vlada načrtuje obsežne investicije v slovensko vojsko (SV). Državni zbor je novembra lani sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v SV v letih od 2021 do 2026. Na podlagi tega zakona bo vlada v omenjenem obdobju vojski namenila 780 milijonov evrov. Denar želijo med drugim nameniti za nakup oklepnih vozil in dveh transportnih helikopterjev, ki bi ju uporabljali tudi za potrebe zaščite in reševanja. Trenutno je Slovenija, kar se tiče izdatkov za obrambo, na repu držav članic Nata z 1,05 odstotka BDP. Nekdanji načelnik generalštaba SV podpira naložbe v vojsko. »Podpiram stabilno financiranje sistema in domišljeno opremljanje vojske. Nestabilnost pri zagotavljanju finančnih, kadrovskih in materialnih virov, kot je to določeno v parlamentu sprejetih strateških dokumentih, in nepremišljene spremembe tega so največja grožnja nacionalni varnosti in normalnemu funkcioniranju obrambno-vojaških struktur.«
Objavljeno: https://vestnik.si/clanek/aktualno/prostovoljci-julija-na-sluzenje-v-sobosko-vojasnico-879346
Primerjava pandemije covid-19 z vojno paradigmo
Naborništvo – ponovna vaja?
1_Nabornistvo_ponovna vaja_ASteiner
Nacionalna varnost je preresna stvar, da bi jo prepustili generalom, politikom in strokovnjakom
Neprivlačni in podhranjeni
Policiji po trditvah sindikatov primanjkuje 2300 policistov, Slovenski vojski pa 1200 vojakov. Težave rešujejo z najemanjem upokojenih policistov in rezervistov, a to ni prava rešitev, opozarjajo sindikalisti. Ali se bo v Slovenski policiji in vojski v nekaj letih zgodil kadrovski kolaps, je vprašanje, ki se postavlja ob tem…
TČas_Policija in vojska pred kadrovskim kolapsom
Domoljubne in veteranske organizacije-primer Slovenija
DVO-Primer Slovenije_AS in TCas
Reševanje težav obrambnega sistema ali še en zakon zaradi zakona
Intervju: kontraadmiral Renato Petrič
Objavljen: REVIJA OBRAMBA
Zakon o obrambi_RPetric_RO 6_16
Andrej Jurjevič- podčastnik Slovenske vojske, veteran vojne za Slovenijo 1991
Intervju: praporščak Andrej Jurjevič
Objavljen: REVIJA OBRAMBA
Predstavitev območnega Združenja slovenskih častnikov Laško
Intervju: stotnik Zvonko Zorec, predsednik OZSČ Laško
Objavljen: REVIJA OBRAMBA
Častnik po duši
Intervju: major Borut Zajec, predsednik OZSČ Ljubljana
Objavljen: REVIJA OBRAMBA
Dobra organiziranost je temelj za dejavno članstvo
Intervju: nadporočnik Miran Stopar, predsednik OZSČ Domžale
Objavljen: REVIJA OBRAMBA
|
|
||
|
|||||