NOGOMETNI TURNIR 2019 V POČASTITEV PEKRSKIH DOGODKOV V
VOJAŠNICI GENERALA MAISTRA MARIBOR
Sobota, 18. maja 2019 je bila določena za Dan odprtih vrat Vojašnice generala Maistra (VGM), 28. spominski pekrski pohod, 5. spominski nogometni turnir in osrednjo proslavo v počastitev pekrskih dogodkov pri Izobraževalnem centru Pekre. Prvi pogovori o nogometnem turnirju v počastitev Pekrskih dogodkov so, kot po običaju, stekli na poveljstvu 72. br SV, toda tokrat že v januarju. V aprilu smo se zbrali selektorji ekip VGM, Mestne občine Maribor (MOM) in ZSČ, manjkal pa je predstavnik ekipe Ministrstva za obrambo (MORS). Prvič doslej je bilo opravljeno žrebanje ekip za razpored in časovnico tekem. Zapletalo se je le v zvezi z lokacijo igrišča, predlagane so bile tri možnosti: na igrišču VGM kot doslej, nekje znotraj VGM ali Kadetnice ali pa na igrišču bližnjega NK Železničarja. A prav kmalu je bilo iz poveljstva 72. br SV javljeno, da je igrišče v VGM, kljub mednarodni vojaški vaji zagotovljeno. Kot selektor ekipe ZSČ sem sestavljal ekipo. Priznati moram, da vse od začetkov nogometa v spomin na pekrske dogodke, torej od leta 2006, nisem imel takšnih težav za sestavo ekipe, kakor letos. Razlogi: številne poškodbe, službena odsotnost, pa tudi drugi razlogi, ki jih selektorji težko sprejemajo. Selektor je kot direktor, če si uspešen se obdržiš, če nisi, se lahko posloviš.
Pomembno je, da nas je 18. maja 2019 pričakala čudovita sončna sobota. Tako organizatorji, igralci in funkcionarji ekip ter vabljeni gostje so se zbrali na dobro pripravljeni nogometni zelenici v VGM. Poleg nogometnih ekip MORS, ZSČ, MOM in VGM so bili prisotni predsednik ZSČ dr Alojza Šteiner, poveljnik 72. br SV, polkovnik Peter Zakrajšek, člana športne komisije Darko Jeza in Miha Horvat, komentator Martin Benko iz OZSČ Maribor, sodnik Dušan Turk ter seveda gledalci. Ob 12:30 uri je peti spominski, lahko rečemo tradicionalni malo-nogometni turnir s predhodnim krajšim nagovorom otvoril predsednik OZSČ Maribor, major Jože Škof. Povzel je obdobje od leta 2006 do 2019 in poudaril, da je v tem obdobju dosežen viden napredek ter dan večji poudarek nepozabnim pekrskim dogodkom. Sledilo je skupno fotografiranje in ogrevanje ekip.
Otvoritvena tekma je tokrat pripadla ekipi ZSČ in MOM. Potem ko je sodnik še enkrat jedrnato pojasnil kriterije igranja, ki jih bo upošteval pri sojenju, se je začelo.
Ekipa ZSČ, vijoličasti, se je predstavila v naslednji zasedbi: Bojan Kitel (številka) 1, Andrej Auda –Drejč 3, Gorazd Puhar- Goga 5, Jože Arko 15, Esad Pirc 7, Gregor Janžič 6, Zdenko Cehnar, 11 (kapetan ekipe), Milan Emeršič – Ema 10, Boštjan Sakelšek 9 in Bruno Kremavc, selektor. Ekipa MOM v rdečih dresih: Marjan Grlica 1, Franjo Švajger 2, Janez Belšak 3, Matjaž Hladnik 4, Branko Kumpl 5, Dani Kojzek 6, Boštjan Hedl 8, Boštjan Topolnik 9, Peter Kovačič 11, Aleš Partlič 7, Miodrag Muratović 10, (tudi selektor ekipe).
Rdeči so takoj prevzeli pobudo. Ni kaj, očitno so se zavedali, da so kralji zadnjih turnirjev. Toda obramba vijoličastih se ni dala presenetiti, tudi napadalci so se vračali na pomoč v kazenski prostor. A že prvi napad ZSČ je obrodil sadove. Silovit strel devetice, Sakelška, z roba kazenskega prostora rdečih je končal za hrbtom vratarja Grlice. Tekma je kmalu postala ostrejša, rumena kartona sta si prislužila vratar Kitel in napadalec Pirc (oba ZSČ). Rdeči so se trudili rezultat vsaj izenačiti. Toda številni voleji in streli z razdalje niso zadeli tarče. V zadnjih minutah tekme so bolj sproščeno zaigrali vijoličasti. In v 10. minuti je na semaforju utripalo 2 : 0! Desetici, sicer vselej zelo uspešnemu igralcu vijoličastih, tudi golgeterju, je uspela solo čarovnija. Sam se je znašel pred vratarjem Grlico in ga mojstrsko ukanil s prefinjenim strelom v njegov levi spodnji kot. Čas se je iztekel in pomembno zmago smo imeli v žepu.
Sledila je tekma MORS proti VGM, svetlo modri proti temno modrim. Vojaški derbi. Kaj pa drugega. Ekipa MORS: Aleš Matovič 1, Jasmin Mahmutovič 2, Peter Hudej 3, Matija Vučina 4, Primož Štabej 5, Alen Tkavc 6 (tudi selektor ekipe), Ariz Djedovič 7, Sebastijan Tanjšek 8, Marjan Hudin 9. Ekipa VGM: Robert Kmetec 1, Maksimiljan Cvajdik 2, Denis Šimac 10, Boštjan Velikogne 17, Matej Terdin 4, Igor Smonkar 7, Danilo Bračko 8, Mladen Berger 9, Leon Finžgar 11, Robert Lenarčič 5, Branko Lorenčič 9, Borut Vitek, selektor.
Ekipa MORS-a je prva krenila v ofenzivo. V stilu Barcelone so s kratkimi, natančnimi podajami iskali možnost za strel. Iz prvega prostega strela, nekoliko z leve strani, so zadeli le živi zid visokih VGM -ovcev. Svetlo modri so še naprej diktirali tempo igre. Vratar Kmetec je imel polne roke dela, a se ni dal ukaniti. Tekla je 5. minuta igre, ko se je po izjemni podaji soigralca Denisu Šimacu, desetici temno modrih, ponudila prilika za neoviran strel s sredine kazenskega prostora. Izkoristil je priliko in ekipa VGM je povedla z 0 : 1. Bitka se je razvnela. Za preostro igro je porumenel Bračko, VGM, za jezikanje oz. ugovarjanje sodniku pa je tik pred koncem pordečel Tkavc, MORS, tudi selektor ekipe. V 10. minuti je ekipa MORS-a po zvitem in silovitem strelu Mahmutoviča skozi gručo temno modrih branilcev izenačila rezultat, 1 : 1. S tem izidom se je tekma kmalu končala.
V tretji tekmi turnirja sta si stali nasproti ekipi VGM in MOM. Odločneje so pričeli rdeči, tudi strelov na gol ni manjkalo. Vratar Kmetec je uspešno krotil številne strele napadalcev MOM, toda strelu Petra Kovačiča v 3. minuti igre ni bil kos, 0 : 1. Nekoliko utrujeni iz predhodne tekme z MORS, so se temno modri odločili le za občasne protinapade. In v 5. minuti so po sijajni solo akciji Denisa Šimca uspeli rezultat izenačiti. Ekipa MOM je vse do konca poskušala okusiti zmago, toda žoga, predvsem zaradi razigranega vratarja temno modrih ni uspela najti mreže. Ostalo je neodločeno, 1 : 1, kazni v tej tekmi ni bilo.
Četrta tekma se je odvijala se med ekipama ZSČ in MORS. Med večnima rivaloma, ki sta nogometno zgodbo, posvečeno spominu na zgodovinske pekrske dogodke, pričela že na prvem turnirju leta 2006. Prvi napad je izvedla ekipa svetlo modrih, obramba vijoličastih ga je uspela ustaviti, sledila je hitra dvojna podaja Janžič – Emeršič – Janžič, še natančen strel slednjega v spodnji desni kot Matoviča in napovedovalec je glasno oznanil 1 : 0 za častnike, strelec šestica, Janžič. Zadetek vijoličastih v 2. minuti igre igralcev MORS-a ni šokiral. Nadaljevali so v svojem stilu natančnih podaj in iskali priložnost za strel. Preostre obrambne posege tako vijoličastih, kakor svetlo modrih je odločni sodnik Turk umirjal z rumenimi kartoni. Porumeneli so Cehnar in Auda, oba ZSČ in Tanjšek, MORS. Proti koncu tekme je odločneje pritisnila ekipa ZSČ. Po nekaj zgrešenih priložnostih je v 12. minuti igre sledilo povišanje vodstva ZSČ na 2 : 0. Mat v dveh potezah bi lahko poimenovali zadetek odličnega Emeršiča – Eme, ko mu je Cehnar iz lastnega kazenskega prostora postregel z dolgo podajo v osrčje nasprotnikovega kazenskega prostora. V izdihljajih tekme je zapretilo še moštvo MORS, toda vratar vijolic – Kitel, se ni dal ugnati. Slišal sem, da je nekdo iz množice sporočal: »Prvi ste, prvi!«, toda temu takrat nisem posvetil pozornosti. Bil sem vesel, da nam je uspelo zmagati in razmišljal sem o zadnji tekmi turnirja ZSČ : VGM.
Sledilo je peto srečanje turnirja, ekipa MORS proti MOM. Oba tekmeca sta se odločila za napadalno igro. Občutno ostrejši v duelih so bili rdeči. Prav zato so si prav hitro Kovačič, Hladnik in Kozjek priigrali rumene kartone. Muratovič in Partlič sta mirila soigralce s ciljem, da vsi ostanejo na igrišču. Oba vratarja, tako Matovič, kakor Grlica, sta skoraj do konca srečanja obvladovala položaj na golu. Na koncu pa je le počilo. Z zvitim strelom med številnimi nogami je petica svetlo modrih Štabej ukanil nekoliko pokritega vratarja rdečih. Toda MORS-u ni uspelo obdržati vodstva. Iznajdljivi napadalec Kovačič, ki je ta dan bil zares pri strelu, je tik pred koncem, tekla je 15. minuta, mojstrsko zabil za 1 :1.
V zadnji, šesti tekmi turnirja sta spoprijeli ekipi ZSČ in VGM. Pobudo so prevzeli vijoličasti. Že v 1. minuti bi lahko povedli, a je plasiran udarec napadalca Emeršiča končal v avtu tik ob levi vratnici nasprotnika. Le dve minuti kasneje sta Cehnar in Emeršič samo nekaj metrov pred golom iznajdljivo kombinirala, zadetek, po strelu Emeršiča pa je s sijajno parado ubranil vratar VGM Robert Kmetec. Pritisk vijoličastih ni popuščal, tudi Sakelšek, Pirc in Arko so z močnimi streli ogreli dlani Kmetca. Je pač tako tudi v nogometu, če iz številnih priložnosti ne zadeneš, običajno kaj dobiš. In zgodilo se je tako. Prvi protinapad temno modrih je vratar Kitel uspel ubraniti, drugega, ko je razpoloženi Šimac kot brzi vlak pustil za seboj obrambo vijoličastih, pa ne. Na semaforju se je na veliko izpisalo 0 : 1! Številni navijači častniške ekipe, pohodniki 28. spominskega pekrskega pohoda so vzklikali: Dajmo naši! In obrestovalo se je. Tik pred koncem tekme, iztekala se je 15. minuta, je kapetan vijoličastih Zdenko Cehnar poskrbel za izenačenje. Globoko izven kazenskega prostora VGM, s ca 20 metrov se je nepričakovano odločil za strel. Žoga je tik ob desni vratnici našla pot v mrežo. Igralci obeh moštev so si prijateljsko segli v roke.
Najpomembneje je bilo, da v nobeni tekmi ni prišlo do občutnejše poškodbe. Tako imenovani »fair play« je obrodil sadove. V zvezi s tem je omeniti, da sta si v drugi tekmi MORS : VGM pordečeli Alen Tkavc, selektor ekipe in igralec MORS in sodnik turnirja Dušan Turk na koncu turnirja kot prijatelja segla v roko in se drug drugemu opravičila. Prijateljstvo se je nadaljevalo tudi v zaključnem postroju.
Podelitev pokalov in spominskih medalj sta izvedla dr Alojz Šteiner, predsednik ZSČ in Peter Zakrajšek, poveljnik 72. br SV. Oba sta pohvalila dobro organizacijo turnirja in tudi uspešno in prijateljsko tekmovanje brez poškodb in se zahvalila vsem udeleženim za doprinos k ohranjanju spomina na zgodovinske pekrske dogodke. Dodajam, da je Primož Štabej, igralec ekipe MORS, je ob izteku delovne pogodbe, za vestno in uspešno delo v SV, prejel iz rok poveljnika Zakrajška medaljo za njegovo služenje domovini. Z bučnim aplavzom smo mu čestitali tudi vsi prisotni pri podelitvi. Predsednik ZSČ pa je posebej pohvalil tudi snemalca prireditve Miho Horvata, člana OZSČ Maribor in veterana vojne za Slovenijo in se pri tem duhovito pošalil, da sistema VAR še nismo uvedli, čez dve leti pa ga bomo že imeli. Da pa je kar precej VAR-a zaznati v opisih tekem pa je najbrž opazno. Zahvala zagotovo gre snemalcu. Poveljnik 72. br SV pa je pohvalil tudi korektno sojenje sodnika Dušana Turka. Slednji se je odzval, da bo tudi v maju 2020 mož v črnem.
In zdaj k uvrstitvam ekip na turnirju in drugim statističnim podatkom prireditve. Prvo mesto, pokal in prehodni pokal je z dvema zmagama in enim neodločenim rezultatom osvojila nekoliko prenovljena ekipa ZSČ. Drugo mesto je s tremi neodločenimi izidi zasedla vse bolj uspešna ekipa VGM. O tretjem in četrtem mestu pa je odločal žreb športne komisije, saj sta ekipi MOM in MORS dve tekmi igrali neodločeno, po eno pa izgubili. Tudi gol razliko 2 dana : 4 prejete gole sta imeli identično. Sreča pri žrebu se je nagnila na vojaško stran, torej tretje mesto je pripadlo ekipi MORS, četrto pa ekipi MOM. Tudi v svojem govoru se je predsednik ZSČ dotaknil doseženega mesta mestnih fantov, ko je omenil, da so zelo taktični, bližje je čas volitev, boljše rezultate dosegajo. To so MOM-ovci v prvih štirih letih turnirja že dokazali.
Poveljnik 72. br SV je zaključil z besedami, da pričakuje podoben ali pa še večji odziv na 6. spominskem malo-nogometnem turnirju v VGM v maju 2020. O druženju prijateljev v jedilnici VGM in po proslavi v Pekrah vse naj.
Kot vselej za zaključek še nekaj statističnih podatkov s turnirja 18. maja 2019:
| Ekipa | Zmaga | Neodločeno | Poraz | Točke | Gol razlika | Mesto |
| ZSČ | 2 | 1 | / | 7 | 5 : 1 | I. |
| VGM | / | 3 | / | 3 | 3 . 3 | II. |
| MORS | / | 2 | 1 | 2 | 2 : 4 | III. |
| MOM | / | 2 | 1 | 2 | 2 : 4 | IV. |
Strelci turnirja Pekre 2019 v VGM: Denis Šimac (VGM) 3 zadetke, po 2 zadetka Milan Emeršič-Ema (ZSČ) in Peter Kovačič (MOM), po en zadetek pa: Boštjan Sakelšek (ZSČ), Jasmin Mahmutovič (MORS), Gregor Janžič (ZSČ), Primož Štabej (MORS) in Zdenko Cehnar (ZSČ).
Bruno Kremavc, stotnik, selektor ekipe ZSČ
Slovenski častniki in veterani vojne za Slovenijo tekmovali na Golteh
24. državnega prvenstva slovenskih častnikov v smučanju in streljanju se je udeležilo 22 ekip iz SV in ZSČ, 15. državnega prvenstva Zveze veteranov vojne za Slovenijo pa 14 ekip, skupaj 108 tekmovalcev, ki so se s spremljevalci in častnimi gosti kljub slabemu vremenu udeležili tradicionalnega tekmovanja, katerega namen pa je tudi tovariško druženje in izmenjava izkušenj iz stroke, vojnega časa pa tudi doživljanja in preživljanja življenjskih preizkušenj
Tradicionalno dobro sodelovanje obeh organizacij OZSČ in OZVVS Velenje, se je tudi tokrat pokazalo za silo, ki je kljub preobilici snega in slabemu vremenu, prireditev izpeljala brezhibno, v zadovoljstvo in dobro počutje vseh sodelujočih. Levji delež logističnih in operativnih nalog je izpeljala ekipa 20. PEHP SV iz Celja. Pripadnica in pripadniki polka so poskrbeli, da je tekmovanje v streljanju potekalo hitro, natančno v zadovoljstvo vseh tekmovalcev.
REZ smučanja in streljanja SV 2018
Priprava ekipe ZSČ za božično-novoletni turnir v malem nogometu v Vojašnici petra Petriča v Kranju in nastop na turnirju
Bolj kot se približuje svetovno prvenstvo v nogometu prihodnje leto v Rusiji, več je o nogometu napisanega. Tudi jaz, kot dolgoletni selektor ekipe ZSČ, bom nekaj dodal.
Že na letošnjem tradicionalnem majskem turnirju v Vojašnici generala Maistra v Mariboru, posvečenem zgodovinskim pekrskim dogodkom, smo se z vodstvom, že drugič zapovrstjo zmagovite ekipe Mestne občine Maribor (v nadaljevanju MOM) dogovorili, da se pred največjim turnirjem v malem nogometu, ki ga vsako leto v začetku decembra, v Vojašnici Petra Petriča v Kranju organizira MORS, v novembru ponovno srečamo na prijateljski – trening tekmi. Lokacija je že znana – telovadnica Gasilske brigade Maribor. Čas je neusmiljen, konec novembra se je približeval, jaz pa sem še vedno sestavljal ekipo. Poiskati sem moral novega vratarja. Zadnji dan pred trening tekmo, je podal svojo odpoved, za vselej, brez pravega pojasnila, dolgoletni, standardni igralec Andrej Čeh. Da te kap! Ob dogovorjeni 18. uri se je v ponedeljek, 27. novembra, na zbornem mestu le zbrala ekipa ZSČ. Mariborčani, na čelu z neutrudnim vodjem ekipe, Miodragom Muratovićem, so nas že težko čakali. »Dragi prijatelji, po tekmi ste vabljeni med nas, v Pekre«, je bil kratek Miodrag. Povabilo smo z veseljem sprejeli. Ekipi, MOM v značilni rdeči barvi, ZSČ pa tokrat v rezervni – modri, sta športno izmenjali pozdrav, na pobudo njihovega vratarja Aleša Partliča pa z minuto molka počastili spomin na v aprilu preminulega prijatelja in soigralca ekipe ZSČ Borisa Herička.
Postavi: MOM: Aleš Partlič, Franjo Švajger, Stjepan Oreški, Dejan Dušej, Branko Kump in Bojan Fifer, selektor Miodrag Muratović.
In ZSČ: Zlatko Krajnc, kap., Zdenko Cehnar, Robert Vesenjak, Boštjan Sakelšek, Esad Pirc in Danilo Štangler. Naloga sodnika je pripadla meni. Naj predhodno spomnim na lanskoletni trening tekmi na isti lokaciji, prvo smo izgubili s 5 : 1, v drugi pa z zmago 1 : 3 nekoliko izenačili razmerje moči. Pošteno je, da povem, da je ekipa MOM na letošnji tekmi nastopila v nekoliko okrnjeni sestavi. Temu primeren je bil tudi nekoliko rokometni rezultat 5:12. (3:6). Je pa pritrditi, da se je naveza Cehnar, Vesenjak, Pirc in Sakelšek, ob razpoloženem vratarju Krajncu, ki se je hrabro vključeval v skupne akcije, v drugem polčasu dobesedno razigrala. Po ca 45 minutni tekmi športnih duelov se prav nihče ni poškodoval. »Vidimo se v Pekrah, pri Jelki«, je še enkrat zadonelo v slačilnici. V neposredni bližini tamkajšnjega kulturnega doma smo parkirali konjičke. Vodja mariborske ekipe nas je sprejel in popeljal v gostišče, separe sobo, se ve. Pogoščeni s pijačo in jedačo smo bili kot grški bogovi. Prijateljskim izmenjavam zahvalnih besed ni bilo konca. Tudi o uspehih NK Maribora smo spregovorili in zaželeli vijoličastim uspešno predstavo proti Sevilji v zadnji tekmi Lige prvakov. V en glas je zadonelo:«Maribor!« Čudovit večer je popestril še prihod župana MOM, dr Andreja Fištravca, ki ni mogel brez pohval k sodelovanju z ZSČ in OZSČ Maribor, se ve, tudi na nogometnem področju. Kot vodja ekipe ZSČ sem se za sodelovanje s prijatelji ekipe MOM in za pogostitev zahvalil tudi županu in dal besedo, da bomo tudi mi kot ekipa prihodnje leto poskrbeli za povratno srečanje in druženje. Minilo je nekaj dni za relaksacijo in tradicionalna, za nas, nogometno obarvana sobota, 2. decembra, v Vojašnici Petra Petriča v Kranju, nas je pričakovala. Ponovno smo bili deležni podpore SV, konkretno 72. BR iz Maribora. Še vremenske razmere so bile ugodne. Po običaju smo Štajerci prvi prispeli v tamkajšnjo vojašnico. Do uradnega začetka se je zbralo 8 moštev, ki so stalni udeleženci turnirja. Manjkali sta le ekipi MO Maribor in županov Slovenije. Sledil je postroj ekip v telovadnici vojašnice, pozdrav predstavnikov organizatorja turnirja – Direktorata za obrambne zadeve MO RS, poklon z minuto molka našemu, v aprilu letos preminulemu soigralcu, prijatelju in večkratnemu udeležencu turnirja v kranjski vojašnici, Borisu Heričku, seznanitev s pravili igre in kajpak fotografiranje. Ob 09:10 nas je čakala prva tekma, praktično povedano, večni derbi z elitno ekipo MORS. Še dolgo ne bomo pozabili, ko so nas na prvem turnirju pred leti naklestili z 10:2. Pravi selektorski lisjak, sicer tudi igralec Gerd Műllerjevega kova, major Alen Tkavc, nas je čakal v zasedi. Ekipa ZSČ je nastopila v postavi 1. Andrej Auda, 6. Zdenko Cehnar, 7. Robert Vesenjak, 16. Esad Pirc, 9. Boštjan Sakelšek, 2. Jože Arko, 4. Zlatko Krajnc, kap. in 3. Danilo Štangler. Ekipa MORS nam je prepustila uvodno iniciativo, najbrž zaradi lanskoletnega ugodnega rezultata, ko smo zmagali po izvajanju kazenskih strelov. A glej ga zlomka, tekla je šele tretja minuta tekme, ko smo za hipec zamudili z blokado njihovega desnokrilnega igralca, močan in natančen nizek udarec v nasprotno vratnico in na »semaforju« je pisalo 1:0. Trenutni šok, kajpak, a zmogel sem: »Fantje igrajmo!« In obrestovalo se je, še v isti minuti je Zdenko Cehnar po samostojnem prodoru in strelom pod prečko izenačil – 1:1. Po petih minutah igre je bil rezultat 2:2. V nadaljevanju se je razigral naš osrednji napadalec Boštjan Sakelšek, ki ga je z izkušenimi podajami oskrboval Esad Pirc. V enajsti minuti smo vodili s 2:4, hat trick je uspel prav Boštjanu Sakelšku. In kot ponavadi, ob malo ugodnejšem vodstvu spet nekaj popuščanja. Sledil je ponoven udarec MORS. Dve minuti pred koncem je bilo 3:4. Zadnja minuta se je vlekla kot večnost, a vendar smo doživeli zmago. Za ekipo MORS sta zadela Mahmutovič dvakrat in Geršak. S tremi točkami v žepu pa ni kar tako, smo se hrabrili.
Približno čez dve uri smo ponovno nastopili. Nasproti nam je stala ekipa MO Celje, ki je v prvi tekmi gladko premagala ekipo zdravnikov. O tej tekmi mi je težko pisati. Kot ekipa smo v slabih treh minutah počili po šivih. Nezbranost obrambnih igralcev je botrovala kar trem zadetkom v uvodu tekme. Tudi zamenjave ter poskus igre z vratarjem ni uspel. Spomnil sem se na težke trenutke, ko je Nemčija leta 2014 na svetovnem prvenstvu sesula Brazilijo z izjemno razliko, mislim, da je bilo 7:1. Nam, žal, tokrat ni uspel niti tolažilni, izgubili smo s številko palčkov, 7:0. Je že tako, ko pade morala, drugi slavijo. Hitro smo preboleli krizo, nismo je več omenjali. Usmerili smo se na tretjo tekmo turnirja, proti ekipi zdravnikov in skovali načrt.
Kljub začetni pobudi na igrišču, smo že v tretji minuti prejeli prvi gol. V peti minuti pa nas je ponovno vrnil v igro Zdenko Cehnar. Tekma je bila enakovredna in nekako smo v tem ritmu nadaljevali. Po desetih minutah pa je po seriji dvojnih podaj Esadu Pircu iz bližine uspelo ukaniti nasprotnega vratarja. »Imamo jih«, sem kipel in upal, da nam bo uspelo v finalu igrati za 3. mesto. In spet je v izdihljajih tekme počilo, žal na naši strani. V obetavnem napadu, ko bi lahko povišali rezultat na 1:3, smo izgubili žogo, njihov desnokrilni igralec pa je z močnim in natančnim strelom ukanil našega vratarja, ki mu tudi pri rezultatu s Celjani nismo imeli kaj očitati, celo nasprotno, ubranil je tudi nekaj »nemogočih«. Skratka, neodločen rezultat z zdravniki nas je umestil v boj za 5. mesto. V sicer enakovredni tekmi z MO Kranj smo potegnili »ta kratko«. Z golom Roberta Vesenjaka smo sicer povedli že v prvi minuti, sreča pa nam tokrat ni bila naklonjena. Trikrat zadeti okvir vrat, je tudi kakor v matematiki le 3 krat 0.
Turnir smo končali na 6. mestu, za nami sta se uvrstili ekipi MORS in Logistične brigade SV.
Kot selektor lahko povzamem, da so fantje iz ekipe, ki jo včasih poimenujem »vijolični dream team«, v glavnem dali od sebe, kar so tokrat zmogli, tudi po letih so v povprečku starejši (glej fotko ekipe), sicer pa je vsekakor spoštovati znameniti rek Pierra de Coubertina: Važno je sodelovati, ne zmagati. Zavedal sem se, da bo lanskoletno 2. mesto težko ubraniti. In za konec, prav nihče od igralcev se ni poškodoval, kar si je vselej le želeti. Čestitke organizatorju turnirja, tudi zmagovalcem in vsem ostalim, s katerimi smo podelili čudovit nogometni dan. Zahvala tudi poveljstvu 72. BR SV in šoferju Mitji Grumu, ki nas je varno prevažal po poteh naše lepe dežele. Za koga? Za Slovenijo!!! Je pa treba delat!
Božično-novoletni turnir v malem nogometu v VPP Kranj_02DEC17
Zapisal: 7.12.2017
Bruno Kremavc, stotnik, selektor ekipe ZSČ
23. državno prvenstvo ZSČ in ZVVS GOLTE 2017 – rezultati
Golte 2017_Rezultati posameznikov
Golte 2017_Ekipni rezultati ZSČ in SV Golte 2017_
Ekipni rezultati veteranov Golte 2017_
Prvenstvo ZSČ v veleslalomu ,,CERKNO 2017,,
vabilo 2017 Prvenstvo ZSČ v VSL – razpis 2017 Prijavnica 2017
REZULTATI VSL 2017
22. državno prvenstvo ZSČ v smučanju in streljanji na Golteh uspešno zaključeno
V soboto, 6. februarja 2016 je na Golteh potekalo 22. državno prvenstvo ZSČ in 13. državno prvenstvo ZVVS v smučanju in streljanju. Tekmovanje, ki v častniški organizaciji poteka že od leta 1992 sta uspešno pripravila in izvedla OZSČ Velenje in OZVVS Velenje. Pokrovitelj tekmovanja, katerega se je udeležilo 27 ekip ZSČ, ZVVS, ZPVD in Slovenske vojske je bil Generalštab. Tekmovanje si je ogledala tudi ministrica za obrambo, ga. Andreja Katič. Prireditev je v odličnem vremenu lepo uspela, kar je bila tudi velika pohvala prizadevnim organizatorjem
Kopija Rezultati ZSC_SLO VOJSKA 2016_s
21. državno prvenstvo ZSČ in ZVVS Golte 2015
21. državnega prvenstva slovenskih častnikov in 12. Zveze veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in streljanju se je kljub slabim vremenskim razmeram, mraz je bil pod lediščem, pihal je oster veter, vse skupaj pa je začinil še leden pršič z meglo, se je tekmovanja udeležilo 39. ekip oziroma 117. tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije. Smučarsko tekmovanje je potekalo na 1450 m dolgi veleslalomski progi, z višinsko razliko 135 m in 18 vratci opremljeno, po smučišču Blatnik, streljanje z malokalibrsko puško leže, pa so tekmovalci opravili na improviziranem strelišču na Moravi. Seštevek obeh panog smučanja in streljanja, se šteje kot skupen rezultat tekmovanja.Razveseljivo je, da se je tekmovanja udeležilo kar 12. ekip različnih enot SV. Nedvomno je dogodek na GOLTEH eden tistih, ki je s tradicijo, strokovnostjo in tovariškim druženjem, pomemben člen povezovanja SV in civilne družbe.
Častni gost tekmovanja je bil pomočnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadir Mihec Škrbinc, ki je prisotne pozdravil v imenu pokrovitelja. Predsednik ZSČ generalmajor dr. Alojz Šteiner, je bil z udeležbo in izvedbo tekmovanja izredno zadovoljen. Poudaril je tudi, da je to tradicionalno tekmovanje na Golteh kljub športnemu navdihu spodbujeno s plemenitimi čustvi, kot so tovarištvo, solidarnost, domoljubje, ki pa so v okolju, v katerem živimo, v današnjem času, žal, redkost.
Prvo mesto in prehodni pokal ZSČ je med častniki osvojila ekipa 670. LOGP I. Slovenske vojske. Med veterani je bila najboljša ekipa PVD Sever Celje I., ki je prav tako osvojila prvo mesto in osvojila prehodni pokal ZVVS v trajno last. Tekmovale pa so tudi častnice. Prvo mesto je dosegla ekipa OZSČ Laško.
Pokrovitelj tega tradicionalnega tekmovanja je bil Generalštab Slovenske vojske, organizator obe krovni organizaciji, izvajalec pa obe organizaciji iz Velenja. Organizacijski komite pod vodstvom Dušana Ajtnika, pa je s pomočjo 20. PEHP iz Celja poskrbel, da je bila organizacija tekmovanja na visoki ravni.
Partizanske smučine – Cerkno ’45 |
|
|
