25. oktobra 1991, je slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade (JLA), takrat nam že tuje vojaške sile. Na ta dan je Slovenija postala suverena država.

Vsa minula leta smo ta praznik, ki je praznik vseh državljank in državljanov naše domovine, dostojno in ponosno praznovali. Plapolali so naši prapori in plapolale so naše zastave, ki so simbolno sklenile zgodovinski lok uporništva slovenskega naroda. Opominjale so nas, da brez zmage generala Maistra in njegovih borcev slovensko ozemlje danes ne bi bilo takšno, kot je in da bi manj ljudi govorilo slovenski jezik. In opominjale so nas na boj slovenskih partizanov v drugi svetovni vojni, na številna izgubljena življenja ter na to, da je slovenska partizanska vojska v sestavi jugoslovanske partizanske vojske bila sestavni del zmagovite proti hitlerjevske koalicije. In opominjale so nas na našo vlogo v vojni za Slovenijo, v kateri smo imeli priložnost in čast sodelovati!

Pri ustvarjanju države smo veterani vojne za Slovenijo brez vprašanj, brez delitev in brez preračunljivosti aktivno sodelovali ter obranili slovenski narod in tako omogočili nastanek samostojne države. Vse to nas je vzpodbudilo, da smo skupaj z vojnimi veterani Združenja policijskih veteranskih društev Sever in ostalimi veteranskimi ter domoljubnimi organizacijami gradili zavest in pripadnost naši državi.

Danes, po 30 letih od tega svečanega dne, ko je slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak JLA, se tudi v Velenju pridružujemo ostalim krajem in občinam v Sloveniji, ki v trajen spomin in opomin postavljamo tetraeder, protitankovsko betonsko oviro, ki je simbol osamosvojitvene vojne 91 za samostojno in neodvisno Slovenijo.

Zelo ponosni smo na SPOMINSKI CENTER 91, ki je bil zgrajen in opremljen ob velikem razumevanju, podpori takratnega župana Mestne občine Velenje, gospoda Bojana Kontiča, odgovornih v Občinski upravi ter svetnikov MOV, da so podprli ta projekt. Zahvala gre tudi Muzeju Velenje ter seveda komisiji pri Obm ZVVS Velenje in policijskemu veteranskemu društvu Sever za Celjsko območje, odbor Velenje, ki sta ta projekt usklajevala in vodila.

Dosedanji množični obiski skupin in posameznikov iz vse Slovenije potrjujejo, da je to do sedaj eden najboljših, vsebinskih in hkrati izobraževalnih postavitev tovrstnih muzejskih zbirk v Sloveniji.

Z otvoritvijo SPOMINSKEGA CENTRA 91 pred tremi leti smo zaključili I. fazo predstavitve dogodkov osamosvojitvene vojne za Slovenijo v Šaleški in Zgornji Savinski dolini vključno z enoto 89. Obm ŠTO Velenje v bojnem spopadu z motorizirano kolono JLA v Dravogradu.

PARK DRŽAVNOSTI je nadaljevanje spominskega kompleksa, ki želi sedanje in prihajajoče mlade generacije opomniti, da ne smemo pozabiti na vsa prizadevanja in žrtve, da danes živimo v svoji suvereni državi.

Projekt želimo zaokrožiti s trajno postavitvijo tetraedra, simbola osamosvojitvene vojne za Slovenijo 1991, na tem mestu pod objektom Spominskega centra. S postavitvijo PARKA DRŽAVNOSTI, katerega osnovno zamisel in idejno vsebino sta postavila Miran Ahtik in Slavko Hudarin, bi hkrati uredili tudi izgled zelenice, vsebine pa bi omogočile obiskovalcem, da bi na prijazen in poučen način spoznali tri prelomna

obdobja za oblikovanje državnosti in države Slovenije, ki so zaznamovala tudi naš prostor. Park ne bo samo spomin na preteklost, temveč bo nudil možnosti tudi za organizirana druženja, srečanja, proslave, kulturne in glasbene ter druge dogodke.

V vseh prelomnih dogodkih v zgodovini nastajanja naše države in državnosti so vidno vlogo odigrali ali posamezniki iz tega okolja, ali so se odigrali pomembni prelomni dogodki v našem širšem okolju v času polpretekle zgodovine in ne nazadnje tudi v času osamosvajanja Slovenije 1991 leta.

Zato želimo, da s Parkom državnosti omogočimo prebivalcem Velenja, Šaleške doline, Zgornje Savinske doline in Slovenije, še posebej mlajši generaciji državljanov, da se seznanijo in da ohraniijo spomin in kot opomin na zgodovinska dogajanja slovenskega naroda.

Dovolite, da si osvežimo spomin in naštejem samo nekaj dejstev:

Spomnimo se na leto 1918 in vlogo domačina dr. Karla Vrstovška ob podelitvi naziva general Maistru, ki ga je izdal Narodni svet za Štajersko.

V času polpretekle zgodovine, ki opredeljuje II. svetovno vojno od 1941 do 1945 ter zmago nad fašizmom, naj omenim prvi partizanski napad na Šoštanj, 8. oktobra 1941. Takrat so borci Štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj in ga za nekaj ur osvobodili. To je bil prvi napad na mesto na Slovenskem in ena prvih večjih partizanskih akcij na Slovenskem, hkrati tudi prvo osvobojeno mesto v takratni okupirani Evropi.

Boji legendarne XIV. partizanske divizije, ki je po prihodu na Štajersko na Graški gori bila enega najhujših obrambnih bojev divizije na njenem pohodu., kjer so borci izkazovali izjemen pogum ter hraborst v spopadu s številčnejšim sovražnikom. Plemenitost in tovarištvo, ki sta bila ena največjih vrednot partizanskega boja, se je izkazala s skrbjo za ranjence, na kar nas spominja tudi Spominski park XIV. divizije z repliko “Izakove bolnice” ter spomenikom “Nošenje ranjencev” na Graški gori.

In še en zgodovinski dogodek želim omeniti, ki se je zgodil na našem območju. Poveljnik nemške armadne skupine E generalpolkovnik Aleksander Löhr je kapitulacijo nemških sil za Jugovzhodno Evropo v štabu četrte operativne cone po celodnevnih pogajanjih 9. maja podpisal prav v Topolšici. Podpis pomeni ene od štirih delnih vdaj nemške vojske.

Za Slovence se je s tem končala druga svetovna vojna.

In kakšen je odnos države do tega dogodka danes?

Že pred leti smo veteranske organizacije MO Velenje posredovale pobudo, da bi bil ta dan tudi državni praznik, tako kot je npr, v Franciji in Rusiji.

Pa odziva ni.

V povojni bivši državi ne smemo pozabiti tudi na velik prispevek prebivalcev pri izgradnji nove države. Prostovoljci in brigadirji so v obliki delovnih brigad prispevali, da se je obnovila in na novo zgradila prepotrebna infrastruktura, domovi in industrija. Velenje je eden vzorčnih primerov tistega časa, solidarnosti in prostovoljstva.

Tretji vsebinski del Parka državnosti bo opredeljeval osamosvojitveno vojno za Slovenijo v letu 1991.

Tudi v tem času so se v Šaleški in Zg. Savinjski dolini odigrali dogodki, ki so trajno zaznamovali udeležbo in sodelovanje naše TO in poveljstev v prispevku osamosvajanja Slovenije.

Hrabra in drzna je bila odločitev poveljnika 89. Območnega štaba TO (ObmŠTO) Velenje, majorja Ervina Prislana, da ne predamo orožja, ko bi ga morali predati JLA in prestavitev orožja na tajne lokacije v okolici Velenja.

Prav tako zavzetje karavle Savinjski partizan v Logarski dolini in mejnega prehoda Pavličevo sedlo.

Helikopter Gazela, last JLA pristane na Golteh, ki sta ga upravljala pribegla pilot stotnik Jože Kalan in kopilot Bogomir Šuster in takoj iz razloga lojalnost prestopila v TO Slovenije. Zgodovinski napis na helikopterju TO – 0001 VELENJE še danes spominja na te dogodke v vojaškem muzeju v Pivki. Dan prileta na Golte je tudi dan 151. helikopterske eskadrile SV.

In ne nazadnje vloga 891. Odreda TO za posebne namene, ki je v vojni za samostojno Slovenijo sodeloval pri zavarovanju letališča Slovenj Gradec proti napovedanemu helio desantu in še isti dan po premiku v Dravograd sodelovanje s poveljstvom in koroškimi borci TO v pogajanjih o predaji in kasnejšem bojnem spopadu z motorizirano kolono JLA do predaje.

Ne smemo pozabiti tudi na pomembno vlogo, ki so jo imeli častniki in poveljniki enot na vseh nivojih poveljevanja, saj so z odločitvami in povelji prevzemali veliko, tudi osebno, odgovornost za izvršitev ukazov in hkrati tudi skrb za življenja soborcev.

Spoštovani. Koliko poznajo našo prehojeno pot do lastne države občani, koliko naša mlajša generacija? Na žalost je odgovor lahko enoznačen, premalo ali pa nič. Pa niso za to krivi mladi. Odgovornost nosi država, ki skozi učne programe briše del naše polpretekle in novejše zgodovine. Zato je še kako pomemben današnji dogodek.

Naj vam prišepnem, da neverjetno radostno in čustveno doživljam današnji dan, ko smo se zbrali na tem mestu.

Ponovno se zahvaljujem v imenu vseh veteranskih in domoljubnih organizacij v Mestni občini Velenje, županu Petru Dermolu, mag. Iztoku Moriju, direktorju Uprave MOV, zaposlenim v MOV, ki sodelujejo pri pripravi projekta in svetnikom v Svetu MO Velenje za razumevanje in podporo pri celoviti ureditvi spominskega kompleksa prikaza prehojene poti do nastanka suverene, samostojne države Slovenije.

Major Alojz Hudarin,

častni predsednik Obm ZVVS Velenje, v vojni za osamosvojitev Slovenije poveljnik 891. Odreda TO za posebne namene, ki je sodelovala s koroškimi enotami v blokadi, pogajanjih in končnem vojnem spopadu z motorizirano kolono JLA do predaje.