SREČANJE NOSILCEV SPOMINSKEGA ZNAKA »GOLTE 91« IN PRIPADNIKOV 151. HELIKOPTERSKE ESKADRILJE NA TERASI HOTELA GOLTE DNE 26. 6. 2020

Častniki OZSČ Velenje smo sodelovali ob slovesnosti 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske ob 29. obletnici prebega helikopterja gazela na Golte. Slovesnost je potekala v okrnjeni sestavi zaradi korona virusa. Udeležili pa so se je predstavniki občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Zgornje Savinjsko Zadrečke doline, podpredsednik veteranov vojne za Slovenijo, predstavniki 151. helikopterske eskadrilje s poveljnikom majorjem Hajdinjakom, predstavnik generalštaba SV podpolkovnik Laišnik, nosilci znaka Golte 91, pilota gazele Jože Kalan s soprogo in Bogomir Šuštar, člani družin Rezoničnik in Juvan kjer je bil helikopter skrit, predstavnik, poveljnik 20. pehotnega polka iz Celja podpolkovnik Hafner, predsedniki veteranskih organizacij Velenja, Šoštanja, Savinjsko Zadrečke doline, predsednik OZSČ Velenja Matjaž Klemenčič, veterani, častniki in predstavniki medijev.

Ob Dnevu državnosti se na najrazličnejših ravneh organiziranosti spominjamo številnih dogodkov, ki so kot kamenčki povezali v mozaik vso pot od začetkov osamosvajanja Slovenije, do razglasitve njene samostojnosti. K podobi tega mozaika pa so svojevrstno barvitost seveda dodala pogumna dejanja nekaterih naših domoljubov med osamosvojitveno vojno. Čast in slavo sta si nedvomno zaslužila prav pilot Jože Kalan in tehnik – letalec Bogomir Šuštar, ki sta se odzvala klicu domovine in že drugi dan vojne iz JLA prebegnila na stran naše teritorialne obrambe Slovenije.

Žal v letošnjem letu zaradi nastale situacije korona virusa ne moramo izpeljati dogodka v takšni obliki kot smo ga prejšnja leta, zato gre vsem tistim, ki so sodelovali v tem dogodku še posebna zahvala.

Dne 28. 6. 2020, bo minilo 29 let, ko sta major Jože Kalan in tehnik – letalec Bogomir Šuštar z lahkim helikopterjem takratne Jugoslovanske ljudske armade SA 341 gazela prebegnila na stran teritorialne obrambe Slovenije. Zato je prav da obudimo spomin na njuno junaštvo in vseh ki so pri tem sodelovali.

Na praznovanju 10. obletnice tega dogodka, ob odkritju spominske plošče dne 28. 6. 2001 na Golteh je slavnostni govornik, minister za promet Jakob Presečnik, podrobneje opisal ta dogajanja prevzema prvega helikopterja v sestav oboroženih sil takratne teritorialne obrambe.

Že takrat je začela zoreti ideja, da ta dan predlagamo Slovenski vojski kot dan helikopterske enote. Zadeva se ni premaknila naprej, zato smo na srečanju dne 28. 6. 2004, sprejeli odločitev, da ta dan ponovno predlagamo kot dan helikopterske enote Slovenske vojske, v pismu naslovljenemu na Generalštab slovenske vojske katerega načelnik je bil takrat generalmajor Ladislav Lipič.

Predlog je obrodil sadove in od 28. 6. 2005 praznujemo Dan 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske.

Opis prebega na dan 28. 6. 1991.

28. junija 1991, je žal že pokojni poveljnik 89. Območnega štaba teritorialne obrambe Velenje Jože Ervin Prislan prejel depešo, da iz smeri Paški Kozjak – Uršlja gora leti helikopter JLA. Enotam je takoj ukazal pripravljenost za protidesantni boj. Sledila je depeša, da je helikopter verjetno pristal na območju Smrekovca ali Golt.

111. četi KS Ljubno, Zaščitnemu vodu Mozirje in 133. vodu TO KS Bele Vode, ki je varovala center na Smrekovcu, je bila ukazana takojšnja blokada desantnega območja s poveljem, naj na posadko ne strelja, ampak jo – po možnosti – zajame živo. Zaradi težko prehodnega terena so se enote premikale počasi, zato je poveljnik 89. Območnega štaba TO Velenje poslal na območje Golt predstavnika 89. Območnega štaba Velenje, ki naj bi koordinirala blokado desanta. Do stika s helikoptersko posadko je prišlo okoli 11. ure, ko je predstavniku 89. Območnega štaba pilot stotnik Jože Kalan v jedilnici hotela raportiral:

»Gospod stotnik, predajava helikopter GAZELA št. SA 341 Slovenski vojski. Raportira stotnik Jože Kalan in tehnik letalec Bogo Šuštar«

Pilot Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar sta bila seznanjena z osnovnimi pravicami in nadaljnjimi postopki ter zagotovilom, da bo TO zanju poskrbela in ju obravnavala v skladu s pozivom Republike Slovenije kot s pripadniki TO. Enota 133. voda TO KS Bele Vode, ki je bila nameščena na Smrekovcu, je po ukazu zavarovala območje pristanka helikopterja na Golteh in nadaljevala z maskiranjem območja tudi z maskirnimi mrežami. Situacija je bila zelo negotova, saj so v tem času letala JLA preletavala območje in med ostalim raketirala oddajnik na Kumu, ki je bilo dobro vidno iz zgornje postaje gondole na Golteh.

Omeniti velja, da je ekipa delavcev Golte takoj po pristanku pomagala maskirati helikopter, že kmalu pa jim je pri tem pomagal tudi del enote 133. voda TO KS Bele Vode. Po pristanku helikopterja je poveljstvo 89. območnega štaba teritorialne obrambe ocenilo položaj in ugotovilo, da je dogodek izrednega pomena za Slovenijo in da kot tak lahko močno vpliva na motiviranost pripadnikov teritorialne obrambe. Ker je pristanek gazele močno odjeknil tudi v najširši javnosti, je poveljstvo takoj začelo z ukrepi za zavarovanje tajnosti lokacije in posadke in za širjenje dezinformacij o dogodku. Poudarjali so, da sta pilota napravila izredno hrabro dejanje, vendar sta zaradi vojnih razmer in varnosti premeščena na lokacijo v Avstrijo, da ima poveljstvo z njima stalen stik in da bosta v bojih za Slovenijo sodelovala le, če bo potrebno. Zvijača je popolnoma uspela, saj ne lokacija ne katerikoli drugi podatek v zvezi s tem dogodkom ni bil izdan še dolgo po odhodu JLA iz Slovenije. Zasluga za to gre predvsem posameznikom, ki so bili zadolženi za skrivanje helikopterja in posadke. Helikopter so nekaj dni po pristanku prebarvali in označili z oznako 001 TO VELENJE kot prvo bojno zračno plovilo v samostojni Sloveniji.

Dejanje Jožeta Kalana in Bogomirja Šuštarja je imelo velik vpliv na razpad letalstva JLA, saj sta že drugi dan vojne prebegnila na stran teritorialne obrambe Slovenije. Če že nista bila prva med letalci, pa sta zagotovo edina, ki sta to storila z zrakoplovom vred.

Zato je njun podvig odslej tudi praznik 151. helikopterske eskadrilje.

Samo dejanje in neuspešno iskanje helikopterja je imelo velik pomen tudi pri ostalih pilotih, ne le slovenske, temveč tudi drugih narodnosti, ki so se kasneje odločali za izstop iz agresivne jugo vojske.

Seveda je bilo dejanje obeh letalcev velika klofuta za agresorja, zato si je močno prizadeval, da bi ju našel in kaznoval. Po pričevanju slovenskih pilotov, ki so bili v tem času še v JLA, so dobili vsi piloti pri nadaljnjih operacijah dodatno nalogo, in sicer uničiti gazelo SA 341, če bi jo odkrili v zraku. Agresor si je tudi prizadeval, da bi zajel družine obeh letalcev in tako izsilil vrnitev helikopterja. Da, Jože Kalan in Bogomir Šuštar nista postavila na kocko le svoji življenji, temveč tudi svoje najdražje …

Helikopter gazela je bil skrit in varovan nad hotelom Golte 11 dni v času od 28. junija do 9. julija 1991, kjer se danes nahajamo, nakar sta helikopter gazelo prestavila na lokacijo Planinski dom na Smrekovcu. Tu je helikopter bil skrit in varovan s strani 133. voda TO KS Bele Vode od 9. do 10. julija 1991, posadko helikopterja pa je na tej lokaciji 133. vod TO KS Bele Vode varoval še nadaljnjih 12 dni. Zaradi varnosti je gazela bila zopet premeščena na novo lokacijo in sicer na domačijo Rezoničnik, po domače Leskovšek v Zaloko nad Belimi vodami. Tam je helikopter bil varovan in skrit 6 dni, od 10. julija do 16. julija 1991, potem pa dokončno premeščen v lopo pri domačiji Juvan, po domače Žohar. Gazela je bila skrita v tej lopi od 16. julija do 13. novembra 1991, ko so jo na letališču Lajše naložili na tovornjak in odpeljali v Avstrijo na popravilo oziroma servis. Danes pa je v vojaškem muzeju v Pivki, kjer si ga lahko ogledamo.

Pilota pa sta tudi med vojno opravljala številne odgovorne naloge.

Besedilo in fotografije: OZSČ Velenje.