Obramba domovine je sveta stvar. Za to je tudi strelstvo izjemno pomembna dejavnost pri tem. Iz preteklosti so nam poznane nekatere zgodbe kako niso znali rokovati z orožjem, pa so v bojih zaradi tega pretrpeli velike človeške izgube. Maršal Tito je nekoč dejal: «Delajmo, kot da bo sto let mir – pripravljamo se, kot da bo jutri vojna.« Mir ni več samoumeven.
Pri obrambi domovine je usposobljenost vojaka zelo pomembna in tu je strelska usposobljenost ena od ključnih dejavnikov. Veliko sem v svojih člankih v preteklosti omenjal prav strelsko dejavnost. Strelska dejavnost je v Sloveniji prisotna že kar dolgo. Pisni viri nam navajajo obdobje v 18. in 19. stoletju. Iz zgodovine je najbolj poznano Društvo ljubljanskih ostrostrelcev katerega član je bil tudi baron Žiga Zois. Ponosen sem, da sem lastnik medalje na kateri je upodobljen prav Žiga Zois.
Strelstvo, ki smo ga množično začeli aktivno gojiti takoj po drugi svetovni vojni, je bilo posebnega pomena. Namreč s puško v roki se je zaveden slovenski narod uprl okupatorju. Torej tistim, ki so nam namenili narodovo smrt. Zato ni čudno, da se je v takratni skupni domovini Jugoslaviji odločilo, da se po celotni državi okrepi in množično spodbuja strelska dejavnost. Ljudstvo so vzpodbujali z množico plakatov (na fotografiji) in seveda tudi z drugimi različnimi sredstvi.
Tudi pri nas v Štorah se je leta 1948 ustanovilo strelsko društvo Partizan Kovinar Štore. O strelski dejavnosti v železarskih Štorah sem pred časom že veliko pisal v Zborniku. Glede strelstva v Sloveniji lahko s povsem mirno vestjo trdim, da je strelski šport zopet v razmahu. Nenazadnje gre pri strelstvu tudi za olimpijsko disciplino. Veliko strelišč po Sloveniji je že opremljeno z elektronskimi tarčami in posodobljeni so po najvišjih obstoječih strelskih standardih.
Osebno si močno želim, da bi država oziroma pristojna ministrstva vzpodbujala lokalne oblasti, šole itd., da bi v občinah razvijali strelsko dejavnost in gradnjo strelišč. Predpogoj pa je seveda poenostavitev postopkov za gradnjo strelišč.
Besedilo in fotografije: Srečko Križanec
