Osrednje prireditve ob 78. obletnici dražgoške bitke, ki je bila v nedeljo, 12. januarja 2020 pri spomeniku v Dražgošah, smo se udeležili tudi člani OZSČ Škofja Loka. V imenu ZSČ smo pozdravili predsednika OK (organizacijski komite) Ladislava Lipiča, župana občine Železniki Antona Luznarja, predstavnike SV gm. Andreja Ostermana in ppk. Fedjo Vraničarja ter TV Gorenjske in novinarja časopisa Glas Jožeta Košnjeka.

Cankarjev bataljon se je s spretnim manevrom z vrhov Poljanske doline z nekaj več kot dvesto borci 28. decembra 1941 spet vrnil v Selško dolino in se utaboril v Dražgošah. Hotel se je odpočiti, se urediti, pripraviti na nove boje in utrditi mlade partizanske vrste. V bataljonu so čas do nemškega napada izkoristili za vojaško in politično vzgojo, pa tudi za politično delo med prebivalstvom.


Nemški okupator je medtem pripravil dodatne bataljone policije in vojske ter 9. januarja 1942 z več kot 2500 možmi pričel napadati položaje Cankarjevega bataljona v Dražgošah na tri kilometre dolgi fronti. Naslednji dan so napadli z močnejšimi topovi in 11. januarja jim je pod zaščito mitralješkega in topovskega ognja uspel preboj do vasi. Borci Cankarjevega bataljona so se zvečer z delom prebivalstva  umaknili na planino Kališnik.

Boji v Dražgošah so trajali tri dni, a sovražnik ni mogel bataljona razbiti. Zato je pobil 41 Dražgošanov, požgal in z miniranjem porušil vas, preživele pa pregnal. Cankarjev bataljon je imel v bitki 16 ranjenih in 9 mrtvih borcev, več pa jih je padlo 13. januarja 1942 na Mošenjski planini – 12 borcev. Okupator je v Dražgošah imel preko 200 mrtvih in ranjenih.
Odmev dražgoške bitke ni odjeknil samo po vsej Sloveniji, temveč tudi drugod po Evropi. To je bil dotlej v Sloveniji prvi tako velik in tudi najbolj ogorčen boj proti silovitemu nasprotniku. Dražgoše so bile plamenica upora za vso Gorenjsko in dokaz nemoči nemškega orožja.

Besedilo in fotografije: OZSČ Škofja Loka