2. 6. 2018 smo člani OZSČ Škofja Loka obiskali skrivnosten bunker imenovan K-35, ki je na robu nekdanje kočevske vasi Škrilj. Gibanje je tam omejeno, saj gre še vedno za vojaško območje. Dodatno prepričljivi razlog, da se človek poda naravnost v vojaško, zdaj muzejsko, podzemlje, pa je tudi dejstvo, da se dobrih dvesto metrov nad vhodom nahaja medvedji brlog.

Dostop do bunkerja je prepovedan z osebnimi vozili, zato vsako skupino turistov (individualen obisk ni mogoč), izpred turistično-informacijskega centra v Kočevski Reki v resen gozd odpelje poseben avtobus.

Bunker Škrilj so zgradili leta 1957 v telekomunikacijsko podporo bližnjim vojaškim objektom v Gotenici. Nastal je v zaprtem vojaškem območju Kočevskega, ki je v času Jugoslavije obsegal več kot 220 kvadratnih kilometrov površin. Za njegovo gradnjo, ki se je odvijala v strogi tajnosti, je bil zadolžen Matija Maček.

Vstop v kočevsko podzemlje se začne v prostoru, polnem omaric, kjer obiskovalci odložijo svoje telefone in druge morebitne snemalne naprave. Pot se nato nadaljuje po dolgem, hladnem hodniku, pravijo, da je tu okoli osem stopinj. Medtem ko je v bivalnih in delovnih prostorih bunkerja temperatura stalna, 17 stopinj. Rov se v enem delu cepi na desno, drugje na levo, oba odvoda pa se slepo končata zaradi varnosti v primeru morebitnega udarnega vala jedrske eksplozije. Glavni vhod pa varujejo pettonska jeklena vrata. Za gradnjo bunkerja so na vsakem koraku uporabili najboljše, kar je bilo mogoče takrat dobiti. Tako so stikala prišla iz Nemčije, tesnilna masa iz Švedske in podobno. Vsa ta leta pa je bil objekt tudi dobro vzdrževan, o čemer zgovorno priča njegovo zdajšnje stanje, tako ga ob odprtju za javnost ni bilo potrebno prenavljati. Tudi oprema je originalna, nekaj malega pa so prinesli še iz Gotenice.

Preden vstopite v glavne prostore bunkerja je ena varovalka in sicer, umivalnik in prha. V primeru uporabe atomske bombe ali bojnih strupov, je bilo poskrbljeno za dekontaminacijo. Hodnik nato vodi do jedilnice in kuhinje, pod katero je 20 kubični rezervoar za vodo z naravnim izvirom vode. Sledijo spalnice s pogradi, delovni prostori, komanda in telekomunikacijska soba, zaradi česar je celotni bunker sploh nastal. Še danes v bunkerju delujeta agregata, ki ga oskrbujeta z električno energijo, urejen pa je tudi prezračevalni sistem. Ne manjka pa niti zasilni izhod, ki ga predstavlja 72 metrski vertikalen rov z lestvijo.

Največja zanimivost ogleda pa je, ko te z zavezanimi očmi popeljejo od Kočevske Reke do vhoda v bunker. Obiskovalci bunkerja namreč dobijo vstopnico v obliki preveze za oči. Vredno ogleda.

Besedilo in fotografije: OZSČ Škofja Loka.