Člani območnih združenja slovenskih častnikov Bela krajina ter Novo mesto, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice, Žužemberk smo se, v četrtek 9. aprila, udeležili strokovne ekskurzije. Vsebinsko zanimiva in hkrati različna, je zopet pokazala kaj vse se lahko doživi, če se potuje po Sloveniji. Strokovni del ekskurzije se je pričel na Zaplani nad Vrhniko. Če odštejemo, da je tu zadnja leta preživel predsednik Janez Drnovšek, je kraj vojaško zanimiv že od rimskih časov. Tu je potekal del obzidja, ki je varoval vstop v rimski imperij. A naš obisk je bil namenjen seznanitvi s tako imenovano Rupnikovo linijo. Slednja je pričela nastajati leta 1938 in je bila predvidena kot obrambna črta med tedanjo Kraljevino Jugoslavijo in Italijo. Zakaj Rupnikova linija? Slednji je bil takrat komandant divizije, ki je bila zadolžena za izdelavo utrjenih objektov na meji z Italijo, od Karavank do Reke. Projekt je bil načrtovan tako, da bi bil popolnoma končan leta 1947. Obrambna črta na ozemlju današnje Slovenije sicer ni nikoli sodelovala v neposrednih spopadih, saj je bila zaradi umika jugoslovanske vojske, 4. aprila 1941, zapuščena še pred splošnim italijanskim napadom.
Na tematski poti, smo obiskovalci spoznali vlogo in delovanje bunkerjev, ki so ostali na treh kilometrih , ki smo jih prehodili. Spoznali smo predvideni potek celotne obrambne linije, sistem organizacije in način gradnje. Sheme posameznih bunkerjev in celo notranjost nekaterih še ohranjenih bunkerjev, ki jih italijanska vojska po zasedbi tega ozemlja kljub načrtnemu uničevanju ni porušila. Tako smo si na tej kratki razdalji ogledali sedem tipskih bunkerjev, ki takrat še niso bili v funkciji, saj še niso bili zgrnjeni z zemljo, kot je bilo predvideno. Slednji so stali na tretji obrambni črti, ki je potekala bo obronkih nad vasjo Zaplana. Pot je pričela in končala pri gostilni Mesec, kjer smo se pohodniki tudi okrepčali.
V nadaljevanju smo se preko Logatca in Rakeka odpeljali do vasi Dolenje jezero. Obiskali smo Zavod Jezerski hram, ki že več kot 30 let raziskuje, varuje in predstavlja edinstveno naravno ter kulturno dediščino presihajočega jezera Cerkniškega jezera – enega največjih kraških pojavov v Evropi. Predstavljeno je bilo poglobljeno doživetje, ki združuje znanstveno razlago, ljudsko izročilo in sodobno multimedijsko pripoved o letnih časih na Cerkniškem jezeru. Na »živi« maketi Cerkniškega jezera, z okolico, je bilo predstavljeno naraščanje in padanje jezera (z vodo, ki se je pojavljala ali izginjala na maketi) ter zgodovinske razlike med današnjim in prejšnjimi časi. Ogledali smo si tudi drevake, značilne čolne Cerkniškega jezera. Služili so tako za prevoz ljudi, sena, živine in tudi vozov. V avtentični delavnici, opremljeni s starim orodjem, smo se seznanili s postopkom izdelave čolna, kakršnega še danes mojstrsko izdeluje Vekoslav Kebe, eden zadnjih čuvajev tega posebnega znanja. Slednji je tudi avtor makete, ki nam jo je pred tem predstavil.
Povratek je potekal preko Blok, kjer smo si nekateri obujali spomine na predvojaška in vojaška usposabljanja, ki so bila izvajanja na strelišču na Bloški polici ali v nekdanji vojašnici na Velikih Blokah.
2_Na začetku poti po Rupnikovi liniji, z oznako linije
3_Predvideni objekti v prvem sektorju Rupnikove linije
4_Shema sredNje velikega bunkerja
6_Mali tipski bunker v naravi
8_Od načrta do gradnje
15_Pogled na drevake različnih dolžin
17_Še skupinska pri Zavodu Jezerski hram
Besedilo in foto: V. Maraš
