Januar je zimski mesec, ko se spominjamo na dogodke v preteklem letu in pričakujemo, da bo novo leto boljše kot preteklo. Kaj pa se je v januarju dogajalo skozi slovensko vojaško in vojno zgodovino? Lahko bi našteli kar nekaj dogodkov, ki so ostali v našem spominu, naj si bo to v splošnem in še posebej v zapisih vojaške zgodovine. Člani območnega združenja slovenskih častnikov Novo mesto, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice, Žužemberk, spoštujemo in sodelujemo pri obeleževanju dogodkov iz naše pretekle in polpretekle zgodovine. Večina nas je na takšen ali drugačen način sodelovalo v procesu osamosvajanja Slovenije. Brez poznavanja pomena boja proti zavojevalcem, če tudi je ta veliko močnejši, ne bi uspeli izbojevati zmage v letu 1991. Zato tudi danes spoštujemo dosežke naših predhodnikov. Oni so nam dali vedenje, da če se zavedaš svojega narodnega ponosa boš lahko uspešen. Zatorej bodimo ponosni na to kar so naši predhodniki in mi dosegli v zadnjem stoletju na vojaškem področju. Zato smo se v preteklem vikendu in v ponedeljek udeležili slovesnosti, ki obujajo spomine na dogajanja, ki smo se jih spomnili.

Naštel bom, po kronološkem redu nastanka, samo nekaj dogodkov, ki so zaznamovali našo zgodovino. 12. januarja 1919 so iz Ljubljane poletela prva letala, ki so odšla na izvidniško-bojni polet na Koroško, za potrebe enot, ki so bile na severni meji. Pri tem so tudi ‘mitraljirali’ avstrijske enote, V spomin na ta dan se praznuje dan slovenskega vojaškega letalstva. Slednjega so pripadniki 15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe proslavili v ponedeljek 12. januarja na letališču Cerklje ob Krki. Ob prisotnosti ministra za obrambo mag. Boruta Sajovica in poveljnika Poveljstva sil brigadirja Uroša Paternusa. Na slovesnosti smo bili prisotni tudi predstavniki Območnih združenj slovenskih častnikov iz Brežic, Krškega in Novega mesta, skupaj z veterani iz Posavja.

Januarja 1942 je bilo slovensko ozemlje okupirano, a ne brez odpora, ki je bil v tistih časih, glede na dogajanja v Evropi, kjer so nemške enote zmagovale, izgledal kot boj Davida proti Golijatu. In takšen boj se je odvijal med 9. in 11. januarjem 1942 v vasi Dražgoše. »Dražgoška bitka je bila prva velika bitka med drugo svetovno vojno, ko so se partizani odkrito bojevali proti okupatorju. Zaradi premoči napadalcev, pomanjkanja vojaške opreme, izčrpanosti in brez lastne artilerijske podpore, so se partizani morali umakniti. Bitka je razkrila, da so prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja (npr. artilerije in avtomatskega orožja), da bi lahko zaustavili sovražnikove pritiske.«, je zapisano v zgodovinskih virih. Posledice nemškega maščevanja so bile usodne za 41 domačinov, ki so jih Nemci ustrelili po koncu spopada. Druge pa so poslali v taborišča ali pregnali z domov. Hiše v vasi pa so požgali in razrušili. V spomin na ta spopad je bila v nedeljo, 11. januarja, tradicionalna 69. slovesnost pri spomeniku v Dražgošah. Kot vrsto let do sedaj smo se slovesnosti udeležili člani območnega združenja slovenskih častnikov Novo mesto, Zveze borcev za vrednote NOB Novo mesto ter praporščaka iz Brežiškega in Krškega združenja zveze borcev. Večina od 35 udeležencev nas je izvedlo tradicionalni 9 kilometrski pohod iz vasi Selca do Dražgoš.

V soboto, 10. januarja, je na Suhorju potekala slovesnost v spomin na začetek pohoda XIV. divizije na Štajersko. Slovesnosti se je priključila tudi naša delegacija s praporom združenja. Slavnostni govornik je bil mag. Borut Sajovic, minister za obrambo. Prisotne je uvodoma pozdravila županja Metlike Martina Legan Janžekovič. Pohod XIV. divizije je pričel 6. januarja 1944. Iz Suhorja v Beli krajini je krenilo 1.112 borcev in bork na 310 km dolgo in mesec dni trajajočo pot čez Hrvaško na Štajersko. Borci so bili v stalnem stiku z nemškimi silami do 25. februarja 1944, ko so slednji prenehali z bojnim delovanjem po enotah divizije. Slednja je imela ogromne izgube, a je dosegla svoj strateški cilj, ponovno oživiti boj proti nemškem okupatorju na Štajerskem. Od 8. januarja 1943, ko je na Osankarici bil v celoti uničen Pohorski partizanski bataljon, na tem delu Štajerske ni bilo partizanskih enot. Borci XIV divizije so imeli pomembno vlogo v zaključnih bojih na tem območju maja 1945. To so le nekatera dejstva iz naše vojaške in vojne zgodovine.

Glede na trenutna dogajanja v svetu je pomembno, da se zavedamo, da nam nihče ne bo nič podaril ter da se moramo za svojo domovino biti pripravljeni, če bo to potrebno, zopet boriti.

Praporščaki na Suhorju.

Častni gosti v Suhorju.

Udeleženci slovesnosti na Suhorju.

Pred začetkom pohoda v Selcah.

Pohododniki na poti v hrib.

Počitek v Kališah.

Pogled na udeležence slovesnosti pri spomeniku.

Besedilo in fotografije: V. Maraš