Skoraj do zadnjega sedeža napolnjen avtobus je 19. oktobra popeljal člane našega območnega združenja ZSČ v Cerklje ob Krki, kjer smo si v organizaciji upokojenega polkovnika Jožeta Konde ogledali tamkajšnje letališče in se podrobno seznanili z aktivnostmi služb in posadk, zadolženih za varovanje našega neba.
Obisk smo začeli v spominski sobi, kjer je v sliki in besedi dokumentirano vse, kar se je tod dogajalo od leta 1936, ko je dala Kraljevina Jugoslavije zgraditi vojaško letališče, pa do današnjih dni, ko je letališče posodobljeno po vseh standardih pakta NATO. Med ogledom smo slišali veliko zanimivosti, med njimi tudi to, da so 25. maja 1944 od tod poletela nemška letala, ki so sodelovala v desantu na Drvar.
Sledil je “vzpon” v novozgrajeni kontrolni stolp, od koder smo imeli letališče kot na dlani. Z zanimanjem smo si ogledali z računalniki in še kakšno elektroniko opremljen prostor. Ker v tem času ni bilo nobenega leta, smo zrli v glavnem v monitorje, operaterji pa so nam tolmačili, kaj vidimo in kako ukrepajo ob vsakokratnih spremembah oz. dogodkih. Razsvetlili so nam tudi stezo, dolgo 3.000 m, na kateri lahko pristajajo največja transportna letala (omenili so herculesa). Nenazadnje pa so nam tudi povedali, da v mirnodobskih razmerah še največjo nevarnost za varno plovbo predstavljajo ptice.
Pogovor v stolpu
Naslednja postaja našega obiska je bila v manjšem hangarju, kjer so parkirana letala Zlin. Gre za akrobatska letala češke proizvodnje, na katerih se šolajo kandidati za pilote. Ko obvladajo vse skrivnosti letenja, postanejo prometni piloti. Najboljši med njimi pa so nato izbrani za nadaljnje šolanje za poklic vojaškega pilota na letalih Pilatus, kjer se poleg rokovanja z oborožitvijo (na)učijo še taktike in drugih “podrobnosti”, potrebnih predvsem za učinkovito bojevanje.
Letala Zlin
V drugem, večjem hangarju, smo osrednjo pozornost namenili helikopterjem. Začeli smo pri Bellih (B-412 in B-206), ki jih najpogosteje videvamo v našem zračnem prostoru. V mirnodobnih razmerah namreč pogosto rešujejo ponesrečene alpiniste, gasijo požare na težko dostopnih terenih, evakuirajo poplavljence ali prevažajo težko bolne ljudi iz ene bolnišnice v drugo, itd. Veliko pozornosti pa je bil seveda deležen tudi največji med našimi helikopterji – Cougar, ki lahko popeljev akcijo kar cel vod oboroženih vojakov.
Helikopterji
Po ogledih smo se spet zbrali v vojašnici Franca Molana, kjer smo pozorno prisluhnili predstavitvi pomena in nalog slovenskega vojaškega letalstva. Z aplavzom smo nagradili pripoved vodje obnove letališča Jožeta Lacka, saj je vse potekalo strogo po projektih in v okviru za to določenih finančnih sredstev. Projekt obnove lahko primerjamo s projektom nordijskega centra v Planici, saj je plod slovenskega znanja in slovenskih ljudi.
Predavanje
Med vrnitvijo v Ljubljano smo se zaustavili še v Šentjerneju, kjer nam je podžupan občine Janez Selak v kratkih črtah orisal cvetoč gospodarski položaj tukajšnjih podjetij in posledično dober standard občanov. V nadaljevanju nam je v predstavitvenem centru razkazal še zbirko narodnih inštrumentov ter kipcev in slik petelinov z domala celega sveta, za konec pa nas presenetil še z degustacijo imenitnih cvičkov štirih tukajšnjih vinogradnikov. Tako smo koristno nadgradili še s prijetnim…,
Šentjernej
Besedilo: Damijan Križnik
Fotografije: Ivan Bahat
