Pod Gorjanci vsi rešeni. Matija Žgajnar v svoji knjigi »Zlomljena krila« tako je naslovil zgodbo o srečno nesrečni usodi letalcev težko poškodovanega bombnika B-24 »Megijine hlačke« (Meggie’s Drawers), ki je 2. aprila 1944 padel pri Gracarjevem turnu v občini Šentjernej.Presunljivo zgodbo o mukotrpni poti rešene posadke na poti vrnitve v matično enoto v Italiji pa je, na podlagi pripovedovanja enega med njimi, repnega strelca narednika Josepha Malonyja, opisal kanadski pisec Ray E. Zinck v knjigi »The Final Flight of Maggie’s Drawers«. Slovenski prevod »Zadnji polet Megijinih hlačk« je, v prevodu Milene Podgoršek in Janeza Žerovca in založbi ZRC, ZRC-SAZU, izšel v marcu letos. Celoten projekt prevoda in izdaje knjige so podprla šentjernejska podjetja na čelu z Arexom d.o.o. oziroma Ivanom Kraljem. Slovesnost z letalskim programom je bila 6. aprila na kraju padca bombnika.

Evropsko leto kulture 2018 je dr. Branetu Kromarju, upokojenemu obrambnemu diplomatu, spodbudilo idejo, da bi v letu 2019 na kulturen način počastili 75-letnico padca ameriškega bombnika B-24 Liberator (Osvoboditelj) pri Gracarjevem turnu in srečne rešitve posadke, ki se je iz gorečega letala rešila s padali. Ob tem je želel udejaniti tudi spomin očeta partizana, ki mu je pripovedoval o tem dogodku. Idejo sem podprl Jože Konda, upokojeni častnik Slovenske vojske, domana tem področju, saj sem bil kot brigadir poveljnik 1. operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske.O nameravani pripravi slovesnosti sva sem med ostalimi uskladila tudi z Zvezo slovenskih častnikov, kot člana ZSČ OZ Ljubljana. V funkciji predsednika ZSČ OZ Novo mesto je sodeloval tudi polkovnik Vasko Maraš, poveljnik vojašnice Franca Uršiča v Novem mestu. Ob formalni podpori vodstva ZSČ, sva v celotni organizaciji slovesnosti delovala kot člana ZSČ in nekdanja pripadnika MORS oziroma Slovenske vojske. Izkušnja kaže, da je možno promovirati ZSČ tudi z individualnim prispevkom, seveda v funkciji poslanstva ZSČ, predvsem v promociji Slovenske vojske. Spodbudna je bila tudi podpora predsedstva ZSČ OZ Ljubljana, ki je organiziralo prisotnost praporščaka in ekipe svojih članov.

Priprave in organizacija spominske slovesnosti ob 75-letnici srečne rešitve posadke nesrečnega bombnika, čeprav naj bi ga ‘varovale’ »megijine hlačke«, so potekale usklajeno med občino in sodelujočimi dejavniki, častno pokroviteljstvo pa je sprejel predsednik Republike g. Borut Pahor. Glede na pričakovano večjo udeležbo Slovenske vojske (vojaški protokol, Vojaški orkester, Vojaški muzej, vojašnica Franca Uršiča v Novem mestu za prehrano in seveda vojaško letalstvo Slovenske vojske) so bili pravočasno vzpostavljeni kontakti z vsemi pristojnimi v Slovenski vojski. Z veseljem želim poudariti, da so bili vsi vprašani (Generalštab, Poveljstvo sil, vojašnica FU v Novem mestu, vojašnica JM v Cerkljah oziroma 15. polk VL in Vojaški muzej Slovenske vojske) takoj pripravljeni podpreti sodelovanje pri izvedbi slovesnosti. Tako z vidika podpore kot tudi promocije Slovenske vojske. In, kar je še najvažnejše, celotna podpora Slovenske vojske je bila brezhibna. Največ aplavza sta požela pilota stotnik Luka Gorjup in Jure Potrpin, ki sta po ponazoritvi letalskega boja 2. aprila 1944, ko sta nemški letali iz Cerkelj  dokončali usodo »Megijinih hlačk«, izvedla nepozaben letalski program s prikazom vse vrste letalskih figur. Pred tem sta »napadla« PC-6 letalskega kluba Avio Fun z desetimi padalci (toliko jih je bilo tudi v »Megijinih hlačkah«), potem pa sta z višine varovala njihov pristanek v nasprotju z nemškimi letali, ki sta takrat mitraljirali padajoče letalce). Za povrhu je prizorišče, v organizaciji Ivana Kralja,  »obiskal« bombnik B-25 podjetja Flyfing Bulls, Red Bull iz Salzburga.

Sodelovanje Slovenske vojskepri takšnih in podobnih slovesnostihje zelo dobro sprejeto pri prebivalstvu. Čeprav zahteva dodatno angažiranje ljudi v izven rednega delovnega časa. Prisotnost Slovenske vojske za dolgo pusti spomin pri ljudeh, ki nimajo veliko priložnosti prisostvovati vojaškemu ceremonialu, še posebej pa takrat, ko nastopijo letala Slovenske vojske.O tem govori tudi navdušenje ljudi ob celotnem letalskem programu pri Gracarjevem turnu. Veliko zanimanje prebivalcev Šentjerneja in okolice je vzbudila tudi priložnostna razstava»Rešeni na Gorjancih«, odprta20. marca do 10. aprila,  v Kulturnem centru Primoža Trubarja, kjer je zopet prišlo do izraza dobro sodelovanje Vojaškega muzeja Slovenske vojske, Parka vojaške zgodovine Pivka in Filozofske fakultete ter ZRC-SAZU. Za »jagodo na torti« je bil na razstavi predstavljen slovenski prevod knjige »Zadnji polet Megijinih hlačka«.

Besedilo: Jože Konda, Pot k čuvajnici 12, 1351 Brezovica.

Fotografije: Jože Konda, Tjaša Jakše Gazvoda, Anita Petrič in Ivan Bahat.