Eden od ciljev častniške in veteranske organizacije iz Lendave je spoznavanje slovenskih krajev in pokrajin, njihovih kulturnih in zgodovinskih vrednot ter sodelovanje s častniškimi in veteranskimi organizacijami po regijah. Tako smo obiskali že Koroško, Pohorje, Štajersko, Notranjsko, Obalo, Vipavsko in Porabje. Letos pa nas je pot vodila v Posočje in na zgornjo Gorenjsko.
Med dvodnevno ekskurzijo smo najprej v Dolenjih Novakih pri Cerknem obiskali spomenik Unescove svetovne dediščine, partizansko bolnico Franjo. Težko dostopna soteska, konspirativnost, strokovnost osebja, pomoč civilistov in tovarištvo so omogočali varno delovanje bolnice. V leto in pol delovanja se je med drugo svetovno vojno v njej zdravilo 578 ranjencev. Vse to je naredilo na nas močan vtis, zlasti še tovarištvo, požrtvovalnost, iznajdljivost in pogum vseh, ki so skrbeli za ranjence in jim omogočili, kljub bližini sovražnika, uspešno okrevanje.
V kobariškem muzeju, ki smo si ga ogledali potem, so prikazani spomini in dogajanja na soški fronti v zgornjem Posočju med prvo svetovno vojno. Zelo natančno in z veliko energije nam je dogodke na soškem bojevališču predstavil Jože Stric, ki nas je pozval tudi k ogledu objektov na frontni črti, ki so še vedno zelo dobro vidni kljub preteklim sto letom. Od muzeja smo se odpravili peš do cerkvice sv. Antona, okoli katere je zgrajena kostnica, kamor so bili preneseni posmrtni ostanki padlih italijanskih vojakov z vojaškega pokopališča pri Bovcu, kjer so pokopani avstro-ogrski vojaki. Od italijanske kostnice je zelo lep razgled na dolino Soče in okoliške gore, kjer so med prvo svetovno vojno potekali hudi spopadi med Italijo na eni strani in Avstro-Ogrsko in Nemčijo na drugi. Zlasti je znana 12. soška bitka, imenovana tudi čudež pri Kobaridu. Tam nas je sprejel sekretar OZVVS Zgornje Posočje Vito Berginc, ki nam je predstavil dogodke med vojno leta ’91 na njihovem območju. Ogledali smo si še muzej, kjer so zbrani predmeti iz prve svetovne vojne in osamosvojitvene vojne v devetdesetih letih.
Soška fronta je zaznamovala pokrajino in ljudi in pustila številne sledi, ne glede na to, na kateri strani frontne črte so se borili. Domači prebivalci so postali begunci, največja morija v zgodovini človeštva pa je zahtevala milijone mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Pravijo, da pri nas ni bilo človeka, ki ne bi poznal nekoga, ki je umrl ali bil ranjen na fronti. Med Prekmurci, ki so bili del madžarske vojske, je bilo med prvo svetovno vojno mobiliziranih okrog 25.000 vojakov. Borili so se tudi na soški fronti, večina jih je bila nameščena na Krasu.
Naslednji dan smo se med potjo preko Predela in Italije na Gorenjsko ustavili v starodavni kamniti trdnjavi Kluže, ki je bila v 19. stoletju na novo zgrajena, kasneje pa večkrat obnovljena in prezidana. Med prvo svetovno vojno je imela celo manjšo elektrarno, črpališče in opazovalnico z reflektorji. Tam na vzpetini ob Koritnici so avstro-ogrski vojaki branili prehod z avstrijske na slovensko stran. Tod mimo so prodirali Francozi, med prvo svetovno vojno so jo obstreljevali Italijani, med drugo svetovno vojno pa je mimo prodirala tudi anglo-ameriška vojska.
Na Bledu, ki je razvito in urejeno letovišče s številnimi turisti in izletniki, so nas sprejeli predsednik Marjan Bohinc in sekretar Brane Ambrožič iz OZSČ Radovljica ter župan Bleda Janez Fajfar, ki nam je predstavil razvoj Bleda kot letoviškega kraja in nas povabil na vožnjo z vlakcem okrog jezera, del poti ob jezeru pa smo prehodili peš v spremstvu prijaznih gostiteljev, ki sta nam razkazala znamenitosti Bleda. Seveda je bilo treba poskusiti tudi znamenito blejsko rezino.
V Radovljici nas je v domu veteranov sprejel predsednik veteranske organizacije Zgornje Gorenjske, Janez Koselj, in predstavil dogajanje med slovensko osamosvojitvijo na Gorenjskem.
Povsod, na Primorskem in Gorenjskem, so nas prijazno sprejeli in pogostili, tako da smo spoznali, da gorenjska pregovorna skopost ne drži več.
Precej utrujeni in polni vtisov smo se v poznih popoldanskih urah vračali proti domu. Marsikdo izmed nas je razmišljal o svojem dedku ali pradedku, ki se je boril na soški fronti. Nekateri so padli, tisti, ki so imeli srečo, so bili ranjeni, le redki pa so brez posledic preživeli vojno. O strahotah, ki so jih doživeli in preživeli, pa nikoli niso hoteli govoriti.
Besedilo: Branko Bratkovič, fotografije: OZSČ Lendava.
