OZSČ Koper na osrednji proslavi o prazniku upora proti okupatorju v Mestni občini Koper

Člani OZSČ Koper smo se v petek, 26. aprila 2024 udeležili osrednje občinske proslave ob državnem prazniku upora proti okupatorju – Dan OF, ki je bila v dvorani Zadružnega doma Sv. Anton. Organiziralo jo je Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper. Letošnja prireditev je bila prav posebna, saj so na prireditvi nastopali učenci OŠ Dušana Bordona Semedela – Koper s programom, s katerim so nastopali ob odkritju spominskega obeležja ob 80. letnici smrti Dušana Bordona v Sansepolcru (Italija – Toscana).

Dušan Bordon se je rodil v Trstu. Njegov oče Dragotin je bil uradnik, doma iz Sv. Antona, mati Ana Turk pa iz Marezig pri Kopru. Po nastopu fašizma se je družina preselila v Kraljevino Jugoslavijo, in sicer najprej na Ptuj in nato v Ljubljano. Tam je Bordon obiskoval ljudsko šolo, nato se je šolal na gimnaziji, študij pa nadaljeval na Filozofski fakulteti (smer Romanistika). Kot član slovenskega kluba je postal vodja marksistično-leninističnih študij in krožkov, sočasno pa je bil med organizatorji delavskega društva Vzajemnost in širil revolucionarne ideje. Skupaj s svojimi somišljeniki je leta 1938 začel izdajati list Slovenska mladina. Ta revija je prenehala izhajala poleti 1940, ko je bila nasilno ukinjena. V Slovenski mladini je Bordon objavljal idejne in načelne članke, bil pa je tudi njen urednik. Večino člankov je objavljal pod psevdonimi, ko so: Koland Boris, Klement starejši, Majnik Peter, Strgar Peter, Novak Jule, Ščuka Janez, Skala Matevž in B. D. K. V tem času je k sodelovanju pritegnil tudi Karla Destovnika Kajuha, ki je kasneje postal partizanski pesnik.

Po okupaciji je postal prostovoljec študentske brigade, in sicer na Hrvaškem. Kasneje se je vrnil v Ljubljano in prešel v ilegalo. Organiziral je partijske celice in zbiral orožje za oborožen upor. 2. julija 1941 se je naskrivaj oglasil doma, a so ga izdali. Fašistična policija pa je obkolila hišo in ga aretirala skupaj z bratom Radom Bordonom. Najprej sta bil zaprta v Ljubljani, kasneje pa poslana v italijanske zapore in taborišča. Julija 1943 sta bila skupaj z bratom premeščena v taborišče Rennici blizu Arezza. Tu je bilo zaprtih okrog 6.000 Slovencev, med katerimi jih je preko 1.000 v taborišču tudi umrlo. Iz taborišča je Dušan Bordon nekaj dni pred kapitulacijo Italije pobegnil z bratom in večjo skupino taboriščnikov ter se zatekel v bližnje hribe.

Tam je sodeloval pri ustanovitvi 24. garibaldinske brigade Pio Borri in postal tudi njen prvi politični komisar. Leta 1944 so v kraju Caprese di Michelangelo fašisti njegovo brigado presenetili in Dušana Bordona v boju smrtno ranili. Naslednji dan so ga v bližnjem gozdu pokopali tovariši v skupen grob še z drugimi padlimi slovenskimi in italijanskimi partizani. Po vojni so njegove posmrtne ostanke prenesli v skupno kostnico v Sansepolcro, kamor so pokopali okrog 1.800 žrtev tamkajšnjega taborišča antifašistov in partizanov iz Jugoslavije, med temi tudi 109 iz Slovenije.

Učenci in učitelji Osnovne šole Dušana Bordona Semedela – Koper so se v aprilu, na povabilo ZZB NOB Slovenije, odpravili v mestece Sansepolcro, na slovesno prireditev ob 80. obletnici smrti revolucionarja Dušana Bordona, po katerem nosi tudi šola v Kopru ime. Po dolgi vožnji v Toskano so jih domačini sprejeli v vasici Samprocino, kjer je spomin na srčnega in bistrega mladega partizana Dušana še vedno živ. Zaradi njegovega poguma in solidarnosti je vaščanom prirasel k srcu, nekateri najstarejši se ga še vedno spominjajo. Skupaj s slovenskimi borci so mu ob obletnici smrti na mestu, kjer je padel, postavili spominsko obeležje. Učenci so na prireditvi sodelovali s kulturnim programom, v katerem so zapeli nekaj partizanskih pesmi v slovenščini in italijanščini, deklamirali poezijo Srečka Kosovela in pripovedovali o življenju mladega Dušana. Z zanimanjem so spremljali slovesno dogajanje in pripovedi o mladih partizanih in življenju v tistem težkem obdobju. Navdušeni so bili, da so lahko spoznali zadnjega še živečega partizana tistih krajev, 100-letnega Dindella Gherarda.

Člani OZSČ Koper, skupaj z domoljubnimi in veteranskimi organizacijami ter lokalno skupnostjo, ob takih priložnostih obujamo spomine nanj in na vse junake tistega časa, ki so se borili in padli zato, da danes lahko živimo v svobodni in demokratični Sloveniji. Zavedati se moramo, da je odgovornost in čast nositi njihovo ime ter širiti njihove ideje v svet.

Besedilo:

• Bojan Starc

• Wikipedia

• Spletna stran OŠ Dušana Bordona Koper

Fotografije in film: Delgi Jerman