Spoštovani pogrebni zbor!

Danes, ko se poslavljamo od našega prijatelja, očeta, soproga, teritorialca, veterana vojne za samostojno Slovenijo mi dovolite nekaj besed slovesa. Darkove sposobnosti so kmalu opazili v novo razvijajoči se organizaciji Partizanskih enot Teritorialne obrambe in ga zaposlili na takratnem upravnem organu za ljudsko obrambo Obalnih občin v Kopru, kjer so razvijali pomorske in obalne enote teritorialne obrambe. Že takrat je pokrival delo referenta tehnike za enote TO. Takrat štaba TO še ni bilo formiranega, vendar je nekaj enot TO že bilo formiranih, opremljala pa jih je JLA, konkretneje Poveljstvo vojaškega okrožja Koper, in sicer s pričetkom leta 1969. Uradno se je Poveljstvo partizanskih enot KIP (Koper, Izola in Piran) formiralo 1. oktobra 1973 s sedežem v Kopru. To je trajalo do maja meseca 1975, ko so bili formirani občinski štabi TO v vseh občinah na obali pa tudi širše. Prevzel je naloge pomočnika za zaledje v OŠTO Koper. Po reorganizaciji TO in formiranju novih Pokrajinskih štabov za TO leta 1980, je bil postavljen za pomočnika poveljnika za zaledje pri Pokrajinskem štabu za Teritorialno obrambo Južnoprimorske, kjer so bili vključeni štabi in enote TO občin Izola, Koper, Piran in Sežana. Darko je z vso resnostjo začel z organizacijo zalednih služb in postavitvijo skladišč za shranjevanje orožja in vojaške opreme v Petroviji na Hrvaškem, ter vzdrževanjem le tega. Njegova strokovnost se je odrazila z odlično oceno kontrole nadzornih organov Glavne inspekcije narodne obrane – GINO takratne države. Žal smo po ukazu o oddaji orožja, ker smo ga imeli skladiščenega v objektih, ki so jih stražili pripadniki JLA, maja 1990 bili onemogočeni o uporabi le tega in samo po iznajdljivosti Darka in njegovih zalednikov uspeli izvzemati lastno orožje iz teh skladišč. Tako je bila Teritorialna obramba 4. PŠTO dobro oborožena in je usposobljena pričakala agresijo na novo državo Slovenijo 1991. Darko je postal pomočnik pokrajinskega načelnika Maneverske strukture narodne zaščite. Formiral je tajna skladišča orožja na terenu ter koordiniral delo pri prevzemu orožja iz skladišč JLA, ki smo ga odvažali pod pretvezo usposabljanja. Konec leta 1990, ko sta se PŠTO Južnoprimorske in Notranjske združila in po novem je nastal PŠTO Južnoprimorske s sedežem v Postojni. je bil postavljen za pomočnika za operativno zaledne zadeve v PŠTO Južnoprimorske v Postojni. V vojni za samostojno Slovenijo se je izkazal z odlično organizacijo oskrbe z materialno tehničnimi sredstvi za enote TO. Po vojni je nadaljeval delo v Slovenski vojski in leta 2008 končal svojo vojaško kariero z upokojitvijo s činom podpolkovnika. Kot neumoren teritorialec je več mandatov vodil organizacijo Društva upokojencev ministrstva za obrambo – DUMO Obalne sekcije in organiziral različne aktivnosti upokojenih delavcev iz obrambnih struktur na Obali. Vsako leto je bil glavni organizator srečanja vseh bivših zaposlenih v Teritorialni obrambi Južnoprimorske. Tako se nadaljujejo druženja, ki so prerasla v prijateljske odnose prav po zaslugi našega Darka. Žal je tragična nesreča 18. novembra pretrgala nit njegovega ustvarjalnega življenja, drugi dan po slovesnosti ob 55. letnici ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije in 30. letnici Zveze veteranov vojne za samostojno Slovenijo, kar nismo mogli dojeti, saj je bil preveč povezan z nami vsemi, ki smo ga poznali.

Dragi in spoštovani prijatelj Darko!

S težkim srcem se poslavljam od tebe in ostal nam boš vsem, ki smo te poznali v trajnem spominu.

Naj ti bo lahka slovenska zemlja za katero si se tudi boril.

Vsem tvojim sorodnikom, posebej soprogi Mirjani, sestri Zdravki, hčerki Katji, vnukoma Rebeki in Manuelu, izrekam globoko sožalje vseh nas, ki smo te poznali.

Franc Anderlič

Vojno je aktivno preživel v sestavi PŠTO JP, po vojni pa se vrnil na Obalo in prevzel naloge pomočnika za zaledje v 43. ObMŠTO.

Po preformiranju OŠTO se je zaposlil v 220. Območnem štabu TO.

Vedno kot izkušen in kvaliteten zalednik oz. logistik.

Vojaško kariero je končal leta 2008 z upokojitvijo in činom podpolkovnika.

Tudi po upokojitvi je aktivno delal v veteranski organizaciji in Občinski organizaciji zveze slovenskih častnikov Koper.

V celotnem ciklusu njegovega dela v enotah in poveljstvih se je izkazal kot izredno kvaliteten in zanesljiv častnik ter mentor novim kadrom na njegovem področju.