Današnje generacije nosimo pomembno odgovornost, da ohranimo spomin na grozote in nesmiselnost vojne. Tokratni spomin naj bo poklon bojevnikom prve svetovne vojne in hkrati razmislek o naši prihodnosti brez vojn in njenih grozot.

Združenje slovenskih častnikov Brežice ima v svojih aktih in dejanjih zapisano skrb za ohranjanje vojne dediščine in domoljubja. Ob bližajoči se petintridesetletnici osamosvojitve Slovenije v letu 1991 je predsedstvo sprejelo akcijski načrt. V sklopu te obletnice je častniška organizacija Brežice izvedla spominsko slovesnost pri spomeniku prve svetovne vojne v Brežicah. Spomenik je večini domačinom manj znan in morda bo ta svečanost pripomogla h njegovi večji prepoznavnosti, predvsem pa h čimprejšnji osvežitvi oz. restavriranju pomembnega elementa vojne dediščine 1. svetovne vojne na območju občine Brežice.

Slovesnost je bila pri spomeniku prve svetovne vojne, ob gasilskem domu PGD Brežice okolica, na Cesti bratov Milavcev 105 v Brežicah. Prireditev je bila 11. novembra 2024, na isti dan kot leta 1918, ko so v železniškem vagonu poveljnika zavezniških sil Ferdinanda Focha, v francoskem kraju Compiègne podpisali premirje. S tem dejanjem se je največja svetovna morija končala in prihranjeno je bilo marsikatero mlado življenje.

V uvodu je predsednik ZSČ Brežice Peter Böhm pozdravil predstavnike Krajevne skupnosti Šentlenart, PGD Brežice okolica, goste, krajane in člane ZSČ Brežice. Dejal je, da sodi spominska slovesnost v sklop prireditev ob petintridesetletnici osamosvojitve Slovenije v letu 1991. Pobudo zanj je dal član predsedstva ZSČ Brežice dr. Tomaž Teropšič, ki je bil tudi častni govornik.

Dr. Tomaž Teropšič je vojni in vojaški zgodovinar in kot poznavalec omenjene teme, je zbranim navrgel nekaj podatkov o tako imenovani Veliki vojni. Dejal je, da je v vojni šlo za velik pohlep velekapitala, ki se ni oziral ne na velike moštvene izgube in ne na gmotna sredstva. V vojni naj bi padlo 20 milijonov vojakov in še 20 milijonov žrtev naj bi bilo po vojni, ki so umrli zaradi španske gripe. Med padlimi vojaki so bili tudi Slovenci. Ocene so, da jih je padlo več kot 35.000 in skoraj ni bilo slovenske družine, ki v vojni ne bi bila prizadeta, saj je na Slovenskem po vojni bilo okoli 30.000 vojnih vdov in 50.000 vojnih sirot. Mnogi med padlimi so bili gospodarji kmetij, ali pa bi jih kmalu prevzeli. Tudi zaradi tega je v teh družinah za dlje časa zavladala revščina in pomanjkanje. Bogati so postali še bolj bogati, revni pa še bolj revni. So pa po vojni razpadli štirje imperiji: ruski, nemški, turški in avstroogrski. Po prvi svetovni vojni se je kmalu zgodila nova morija, še večja morija. Poimenovali so jo druga svetovna vojna. Nekateri zgodovinarji ocenjujejo, da je bila druga svetovna vojna le nadaljevanje prve svetovne vojne. Morda, a mnogi sedaj že vemo, da imajo vojne v naši soseščine korenine v prvi svetovni vojni in še posebej v drugi svetovni vojni. Velekapital pa ima le še večje prihodke…. V svojem govoru je Teropšič posebej poudaril, da smo se Slovenci v tej vojni bojevali s tujim orožjem za tuje države in tuje cilje. A je bil ta boj vseeno en korak naprej h nastanku samostojne in svobodne Slovenije.

Po govoru se je Teropšič poklonil svojim prednikom, padlim bojevnikom iz 1. svetovne vojne in pred spomenik položil dolgopecljato rdečo vrtnico, sekretar Janez Godler pa je prižgal svečko. Temu je sledil krajši kulturni program. V njem je podpredsednica društva Breda Videnič Kuplenik deklamirala dve pesmici iz naše daljne zgodovine. Predsednik Böhm pa se je na koncu zahvalil vsem organizatorjem in gostom ter jih pozval h nadaljnjem druženju.

Dr. Tomaž Teropšič,

član predsedstva ZSČ Brežice

Praporščak Nikola Ferjan in predsednik ZSČ Brežice Peter Böhm.

Častni govornik dr Tomaž Teropšič.

Poklon bojevnikom Dr Tomaž Teropšič in Janez Godler.

Organizatorji prireditve Dr Tomaž Teropšič Božidar Butara Janez Godler Peter Böhm in spredaj Breda Videnič Kuplenik.

Spomenik prve svetovne vojne v Brežicah.

Besedilo: Vasilije Maraš

Fotografije: Davor Lipej, Nevenka