V ponedeljek, 1. julija 2024 je Občinsko združenje slovenskih častnikov Hrastnik, v sklopu prireditev ob občinskemu prazniku, organiziralo predavanje in razstavo o Milunki Savić, najbolj odlikovani ženski v 1. svetovni vojni. Oba dogodka sta realizirana v sodelovanju Centrom za kulturo, izobraževanje in informiranje »Gradac« iz Raške in občino Hrastnik.

O tako izjemni srbski herojinji Milunki Savić iz območja Raške, udeleženki obeh balkanskih vojn in prve svetovne vojne, ki velja za najbolj odlikovano žensko v dosedanji zgodovini vojn, je predavala diplomirana umetnostna zgodovinarka Danijela Matović – oseba, ki o tej hrabri bojevnici ve največ. Danijela je zaposlena kot organizatorka muzejske dejavnosti in kustosinja v Centru za kulturo, izobraževanje in informiranje »Gradac«. Je avtorica projekta »Spominska soba Milunke Savić« in soavtorica stalne razstavne zbirke o Milunki Savić v Jošanički Banji.  V našem združenju smo zelo počaščeni, da se je Danijela v decembru lanskega leta odzvala našemu povabilu in da smo s tem dogodkom tudi prispevali k obeleževanju 50. obletnice podpisa listine o pobratenju med rudarskima mestoma Raška in Hrastnik.

Na začetku predavanja je Igor Pogačnik, podpredsednik OZSČ Hrastnik, pozdravil vse prisotne na predavanju, med njimi tudi Martina Jugovca, podpredsednika Zveze slovenskih častnikov. Posebni pozdrav je namenil podžupanji občine Hrastnik Katjuši Laznik in delegaciji občine Raška na čelu z Darkom Milićevićem, predsednikom občine.

Na predavanju smo se seznanili z izredno zanimivim življenjem Milunke Savić, udeleženke 1. in 2. balkanske vojne ter 1. svetovne vojne.  Tedaj skromno kmečko dekle iz vasi Koprivnica, raztegnjeni na zahodnih pobočjih Kopaonika pri Jošančki Banji, se je med mobilizacijo pred 1. balkansko vojno vključila v sestavo srbske vojske namesto svojega mlajšega brata Miluna skrivajoč svojo identiteto. Borila se je v bombaškem vodu Drinske divizije prvega vpoklica, ki je bil v sestavi III. srbske armade, in skupaj z njo prišla do Skadra. Nekaj mesecev kasneje v 2. balkanski vojni se je takrat že izkušena vojakinja in neustrašna bombašinja odlikovala v številnih vojaških akcijah in vojno končala s činom desetnice. Ko je bila v tej vojni ranjena, je bila odkrita njena prava identiteta. Pred pričetkom 1. svetovne vojne je bila v Srbiji ponovno razglašena mobilizacija in Milunka se je kot zelo patriotska bojevnica hotela ponovno vključiti v sestavo srbske vojske. Šla je do najbližjega poveljstva in se znašla pred generalom Stepom Stepanovićem, ki je ni hotel poslušati, ampak jo je poslal domov. Milunka ni odnehala. Odšla je v Kragujevac k načelniku vrhovnega poveljstva vojvodi Radomirju Putniku in zahtevala svoj vojni razpored. Putnik ji je ponudil, da bi bila bolničarka, a je to zavrnila, ker je hotela biti vojakinja. Vojvoda ji je v upanju, da bo odnehala, rekel, naj pride naslednji dan, da premisli njeno prošnjo. Ona pa je odgovorila: »Ostala bom tukaj in počakala na odločitev.«. Popoldan istega dne je general Stepanović potožil na bojnem posvetu, da se je nanj obrnilo dekle, ki je želelo vojni razpored, ne da bi omenil njeno ime. Posveta se je udeležil major Vojislav Tankosić, ki je Milunko zelo dobro poznal iz balkanskih vojn. Dejal je: »Če je to dekle Milunka Savić, potem jo je treba sprejeti v enoto prostovoljcev. Zaslovela je že pri Bolgarih. Je neustrašna, hitra, spretna, iznajdljiva, zvita, kot vidra …«. Vojvoda Putnik si je premislil in Milunki že naslednji dan dejal: »Dobro, punca, če hočeš v vojno, se javi majorju Tankosiću. Tudi zate se bo našla puška.«. Tako se je začela vojna za Milunko Savić. Dodeljena je bila Drugemu topliškemu pehotnemu polku »Knez Mihailo« iz sestave Moravske divizije. Ta legendarni polk se je neustrašno boril in izredno odlikoval v vseh bitkah, v katerih je sodeloval, in zato je dobil naziv »Železni polk« (srbsko »Gvozdeni puk)«. Svojo hrabrost in izredno vojaško izurjenost je pokazala v neštetih spopadih v 1. svetovni vojni. Milunka je bila tudi udeleženka »albanske golgote« – umika srbske vojske preko Albanije in bila v prvih vrstah med prebojem Solunske fronte. Vojno je zaključila v činu narednice na dolžnosti poveljnice pehotnega voda. Za svojo hrabrost in herojska dejanja je prejela visoka srbska in tuja odlikovanja:

–           srebrna in  zlata medalje za hrabrost Miloš Obilić,

–           Karađorđeva zvezda z meči,

–           Albanska spomenica,

–           Spomenica osvoboditve in združitve 1914 – 1918,

–           Spomenica 1. balkanske vojne,

–           Spomenica 2. balkanske vojne,

–           francoski vojni križa s palmovo vejo,

–           francoska Legije časti V. stopnje (vitez),

–           francoska Legije časti IV. stopnje (častnik),

–           ruski Red svetega Jurija,

–           Red svetega Mihaela Združenega kraljestva in

–           Jubilejna spominska medalja Solunske fronte.

Med obema vojnama so o njej pisali vsi največji svetovni mediji in povsod, kjer se je pojavila doma in predvsem v tujini, je bila herojinja v središču pozornosti.

V zaključnem delu predavanja nam je predavateljica Danijela Matović spregovorila  o življenju Ljubinke Savić med obema vojnama, med  2. svetovno vojno in kasneje. Kako je bila spoštovana, govori naslednja zgodba. Kot srbsko rodoljubko so jo Nemci zaprli v znameniti zapor na Banjici v Beogradu. Znašla se je na seznamu talcev za streljanje, katerega je pred podpisom pregledal visok nemški komandant. Ko je prišel do njenega imena, je dal preveriti, če je oseba na seznamu resnično srbska junakinja Milunka Savić. Takoj ko je dobil potrditev, je ukazal, da jo izpustijo iz zapora iz spoštovanja do njenih junaškihh podvigov med veliko vojno.

Milunka Savič je bila, rečeno z današnjim besednjakom, velika humanitarka. Nenehno je imela potrebo po skrbi za druge, predvsem za otroke, pa tudi o vseh drugih, ki so potrebovali pomoč. Znana je zgodba, da je poleg hčerke Milene vzgajala še tri deklice, od katerih je bila ena invalidna. Poleg njih je tudi druge otroke iz Jošaničke Banje in Raške, ki so se šolali v Beogradu in drugje, materinsko podpirala in jim omogočala šolanje.

Milunka Savič ni imela bogastva, kot ga ljudje vidijo danes, imela pa je veliko več – veliko srce in njenih deset prstov, s katerimi je lahko nadomestila vse.

Po končanem izredno zanimivem in poučnem predavanju smo se vsi udeleženci zahvalili predavateljici z velikim aplavzom. Podpredsednik združenja ji je v imenu prisotnih čestital za njen trud pri realizaciji tega dogodka in ji izročil lepo sončnico. V zahvalo pa ji je v imenu predal Plaketo OZSČ Hrastnik za sodelovanje.

Po zaključku predavanja smo se udeleženci napotili v bližnjo Hočijevo galerijo, kjer je bila postavljena razstava o Milunki Savić. Na otvoritvi razstave sta spregovorila Marko Funkl, župan občine Hrastnik, in Darko Milićević, predsednik občine Raška, Danijela Matović pa je vsem obiskovalcem vsebinsko predstavila razstavo, ki jo tvori 18 panojev, na katerih je v sliki in besedi predstavljeno: življenje in delo srbske junakinje Milunke Savič ter njen muzej v Jošanički Banji, kot tudi dogodki, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin nanjo.

Fotografije: Maks Rak

Tekst: Jani Zore