Prvi del pohoda po mednarodni poti zavezništva je končan
Letos se je Društvu za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov v času NOB »Vranov let v svobodo« pridružila Slovenska vojska in Zveza slovenskih častnikov.
Pobeg z delovišča v Ožbaltu sta načrtovala vojna ujetnika Avstralec Ralph Churches in Britanec Les Laws. 30. avgusta jima je uspelo pobegniti in s pomočjo partizanskega aktivista sta prispela v osvobojeni Lovrenc na Pohorju. Poveljstvo partizanov sta prepričala, da je možno osvoboditi preostale vojne ujetnike. Tako je 31. avgusta 1944 v jutranjih urah 3. bataljon Šercerjeve brigade, skupaj z njima, uspešno izvedel akcijo in osvobodil 87 zavezniških vojnih ujetnikov. Umaknili so se visoko na Pohorje, kjer se jim je pridružilo še devet Britancev in deset Francozov. Pot so nadaljevali preko mozirskih planin v Zgornjo Savinsko dolino in preko Menine planine na Moravško. S pomočjo brodarjev so na območju Litije prečkali reko Savo in se po Dolenjski strani prebili v Belo krajino. V Semič so prispeli 10. septembra.
»To je izjemen dogodek, ki se je zgodil v drugi svetovni vojni na Slovenskem med NOB, zato smo se v Slovenski vojski odločili, da ga podpremo, saj letos obeležujemo 80. obletnico osvoboditve zavezniških vojnih ujetnikov,« je v svojem nagovoru povedal polkovnik Igor Šepec, pred zbranimi pripadniki Slovenske vojske, ki so prehodili pot od Ožbalta do GEOSS-a po partizanskem koridorju, ki ga imenujemo mednarodna pot zavezništva.
Prav zares si veliko priznanje zaslužijo pripadniki Slovenske vojske, ki so v prvem delu prehodili okoli 140 kilometrov po partizanskem koridorju od Ožbalta do Vač ter pri tem pokazali srčnost in pogum.
Tudi v Zvezi slovenskih častnikov smo pokazali, da so naša Območna združenja na tem delu poti (Ruše, Slovenska Bistrica, Mislinjska dolina, Velenje in Domžale) sposobna organizirati vso logistično podporo pohodni enoti Slovenske vojske.
Ladislav Steinbacher
Nekaj fotografskih utrinkov s pohoda
Fotografija ponazarja tovarištvo in pozitivno vzdušje v enoti, ki bo s pohodom obeležila partizanski koridor ob 80. obletnici osvoboditve zavezniških vojnih ujetnikov in letalcev v času NOB.
To so naša dekleta in fantje, to je Slovenska vojska!
V jutranji zarji pohodniki zapuščajo Bele vode.
Obeležje v spomin na čas osamosvajanja Slovenije.
Pripadnica in pripadnika Slovenske vojske iz podporne enote.
Prihod v Gornji grad. Zanimivo je pogledati v zgodovinske vire. V okolici Gornjega grada so borci XIV. divizije, točneje Lackov oziroma Kamniško-zasavski odred po hudih bojih 1. avgusta 1944 osvobodil večje ozemlje.
Sredi januarja 1945 pa so Nemci z veliko premočjo spet vstopili na to območje.
Civilno-vojaško sodelovanje in poklon borcem NOB ter žrtvam okupatorjevega nasilja v Gornjem gradu. Častno stražo pred spomenikom je postavilo Območno združenje slovenskih častnikov Domžale, ki je prevzelo koordinacijo pohoda od častniške organizacije Velenje.
Še spominska fotografija pred odhodom proti Zgornjemu Tuhinju.
Ladislav Steinbacher
Mednarodna spominska pot zavezništva – 2. september
Skupina Slovenske vojske je prehodila hribovje Graške gore in Plešivca. Iz Dovž do Belih vod je pohodnike spremljalo nekaj članov zveze častnikov Mislinjske doline. Pohodniki so prenočevali v Belih vodah.
Potek pohoda bo dva dni koordiniral Stanko Tajnšek iz Območnega združenja slovenskih častnikov Velenje. Kot nam je povedal, so pripadnice in pripadniki Slovenske vojske zelo motivirani, fizično in telesno so močni in v skupini vlada veliko pozitivno vzdušje.
Ustavili so se pri Žlebnikovi domačiji in se poklonili padlemu partizanu XIV. divizije, narodnemu heroju Karlu Destovniku Kajuhu.
Ob hišni preiskavi
S solzami v očeh
sem Cankarja čital, čital.
Pil sem ga kakor otroci,
ki materam pijejo mleko iz prs.
»Sin moj, žandarji so prišli – preiskava…«
Odložil sem knjigo – z obraza solze
so kapljale na njo.
»O, saj ni nič hudega, mama.«
Žandarji so v skrinjah iskali,
in v knjigah.
»Stran, gobavci, proč od teh mojih stvari,
bi zakričal…«
Opis dogodkov iz naše zgodovine je pohodni skupini predstavil Vinko Mihelak, iz muzeja Velenje.
Z izbranimi besedami je pohodnikom dobrodošlico izrekla tudi Špela Poles iz občine Šoštanj.
Pohodniki so prenočevali Belih vodah, kjer stoji spominsko obeležje osamosvojitveni vojni 1991.
Naslednji dan, 3. septembra bo skupina nadaljevala pohod po partizanskem koridorju skozi Šmihel na Mozirjem ter preko planine Golte in bo do večera prispela v Ljubno ob Savinji.
Ladislav Steinbacher
Sobota, 31. avgust 2024
Ura je osem in v vojašnico generala R. Maistra v Maribor prihajajo pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, ki bodo s pohodom po partizanskem koridorju obeležili 80. obletnico osvoboditve zavezniških vojnih ujetnikov konec avgusta 1944 v Ožbaltu.
Prišli so iz različnih enot in na začetku so nekoliko zadržani a nasmejani. Hitro se spoprijateljijo ter začnejo z natovarjanjem opreme, ki jo ima vsak vojak. V imenu Zveze slovenskih častnikov jih pozdravi stotnik Ladislav Steinbacher ter jim predstavi dejavnosti za prvi dan pohoda. Prisotnim je podelil spominsko majico ter nekaj pisnega gradiva. Nato so se odpravili na ogled Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne.
Muzej v Melju ohranja zgodovinski spomin na trpljenje in boj proti nacističnim in fašističnim agresorjem ter na njihove zločine v drugi svetovni vojni. V novejšem času pa si v MRC z organizacijo mednarodnih simpozijev, prizadevajo za ohranitev spomina na tiste čase in natančno preučujejo zgodovinska dejstva.
Še fotografija za spomin na obisk muzeja STALAG XVIII D. Ogledali so si dokumentarni film in bili brez besed nad prikazanim trpljenjem vojnih ujetnikov.
Pot so nadaljevali v Ožbalt, na kraj osvoboditve zavezniških vojnih ujetnikov ob železniški progi. Na prizorišču je bilo zbranih veliko ljudi. Pred spominskim obeležjem borcem 3. bataljona Šercerjeve brigade, ki so osvobodili zavezniške vojne ujetnike, se jim je v zahvalo in spomin poklonila delegacija iz Velike Britanije ter ZDA, predstavniki Slovenske vojske, Zveze slovenskih častnikov in borci za vrednote NOB.
Na prireditvi je prisotne pozdravil Marko Rakovnik, župan občine Lovrenc na Pohorju, slavnostni govornik pa je bil dr. Martin Premk, poslanec Državnega zbora RS. Kulturni program je izvedla glasbena skupina OVCE iz Trsta.
Čustven in poveden je bil nagovor Rogerja Stantona iz društva WW2 Escape Lines Memorial Society iz Londona. Dejal je, da se s spoštovanjem in hvaležnostjo pridružuje prebivalcem Slovenije, ki so pred mnogimi leti pomagali zavezniškim ubežnikom, ki so pobegnili iz taborišč in tistim, ki so se rešili iz sestreljenih zavezniških letal in šli skozi vašo domovino, da bi se izognili sovražniku. Omenil je, da je lokalno prebivalstvo zagotovilo hrano, zatočišče, medicinsko pomoč in vodnike, ki so ubežnike vodili naprej proti svobodi. Tisti, ki so pomagali niso bili izurjeni, imeli so le malo sredstev in omejene zaloge. Tisto malo hrane, ki so jo imeli, pa so jo voljno delili…
Pohodna enota Slovenske vojske je pot nadaljevala v Lovrenc na Pohorje in naprej proti Klopnemu vrhu.
Na kratko so se ustavili pri spominskem obeležju, kjer se je 14 borcev Pohorske čete 17. septembra 1941 spopadlo s pripadniki 138. nemškega polka gorskih lovcev in jih prisilili k umiku. O tem dogodku je zanimiv zapis v nemškem poročilu – pri umiku so Nemci vzeli svoje ranjence, enega pa so pogrešali. Ranjenega gorskega lovca Rainerja so partizani obvezali, pokrili z odejo in ga pustili pri življenju.
Okoli 17. ure je pohodna enota prispela do Koče na Pesku. Tu so jih sprejeli člani Območnega združenja slovenskih častnikov Slovenska Bistrica.
Pozdravil jih je dr. Andrej Godec, predsednik OZSČ ter Borut Kruder, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Slovenska Bistrica. Pri spominskem obeležju ustanovitve Pohorskega odreda 3. novembra 1943, so za pohodnike pripravili krajši kulturni program. Profesor Primož Rajh je recitiral pesem dr. Janka Čara Tinje, moja rojstna vas. Evgen Brence, učenec OŠ Pohorski odred, podružnica Zgornja Ložnica, pa je zaigral na harmoniko. Delegacije Zveze slovenskih častnikov, Slovenske vojske in Zveze borcev za vrednote NOB so se ustavile pri obeležju partizanskim kurirjem in pri spominski plošči gozdarju Tonetu Melivi, ki so ga Nemci, zaradi sodelovanja s partizani, obesili z drugimi talci v Frankolovem.
V zgodnjih jutranjih urah, drugega septembra je pohodna enota Slovenske vojske nadaljevala pot in uspešno prečkala Ribniško in Slovenjgraško Pohorje ter v popoldanskih urah prispela v Mislinjo.
Pohodno enoto uspešno vodi Dejan Simonič, višji vodnik iz 74. pehotnega polka (na fotografiji drugi z desne).
V spominskem parku v Šmartnem se je srečanja s pohodniki Slovenske vojske udeležilo lepo število članov ZSČ, veteranskih organizacij in krajanov.
V spomin žrtvam vseh vojn so pripadniki Slovenske vojske, Zveze slovenskih častnikov in veteranskih organizacij položili venec.
Proti večeru so se pohodniki ustavili še v Spominskem parku žrtvam vseh vojn v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Pripadnice in pripadnike Slovenske vojske je pozdravil dr. Peter Pungartnik, podžupan občine Slovenj Gradec. Udeležili so se je tudi predstavniki drugih veteranskih organizacij iz tega območja. Prireditev je organiziralo Območno združenje slovenskih častnikov Mislinjske doline.
Ladislav Steinbacher
Pred osemdesetimi leti
Spodaj omenjena osvoboditev zavezniških vojnih ujetnikov, ki je uspešno pobegnila iz nemškega taborišča je v zgodovini 2. svetovne vojne največja in edinstvena.
Partizanske enote IV. operativne cone, med njimi Zidanškova, Šlandrova, Bračičeva, Tomšičeva in Šercerjeva brigada, so poleti 1944 izvedle eno največjih in najuspešnejših ofenzivnih akcij slovenske partizanske vojske. Med 30. julijem in 2. avgustom 1944 so osvobodili Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino, velikosti okoli 500 kvadratnih kilometrov.
Tomšičeva in Šercerjeva brigada sta nadaljevali osvobodilni boj na Pohorju, kjer je Tomšičeva brigada koncem avgusta zavzela Ribnico, Šercerjeva brigada pa je 23. avgusta v boju osvobodila Lovrenc na Pohorju, razglasila »Lovrenško republiko« in odprla slovensko šolo.
V tem času so britanski vojni ujetniki obnavljali odsek železniške proge pri Ožbaltu. Njihov taboriščni zaupnik Ralph Churches pa je tedaj s svojim prijateljem Les Lawsom načrtoval pobeg. Tega sta lahko izvedla po stiku z Elizabeto Zavodnik, ki je živela z družino v bližini delovišča. Lesa Lawsa je povezala z aktivistom, ki je 30. avgusta 1944 povedel sedem Britancev v osvobojeni Lovrenc. Naslednje jutro 31. avgusta pa je sledil osvobodilni napad stotih Šercerjevih borcev skupaj s sedmerico Britancev na delovišče. Akcija je potekla brez žrtev. S 87 Britanci so se umaknili visoko na Pohorje, kjer se jim je pridružilo še 9 Britancev in 10 Francozov, ki so jih osvobodili na kmetijah na Bistriškem Pohorju. Skupino 106-ih so vodili preko Pohorja in Mozirskih planin dalje v Zgornjo Savinjsko dolino, preko Menine na Moravško, prečkali so Savo na območju Litije in 10. septembra so prispeli v Semič.
17 septembra 1944, na dan, ko je pričelo delovati partizansko letališče Otok, so odleteli v zavezniško bazo, v Bari.
Ob 80. obletnici osvoboditve zavezniških vojnih ujetnikov v Ožbaltu smo v Mednarodnem raziskovalnem centru 2. svetovne vojne v Mariboru, pripravili novinarsko konferenco. Na fotografiji so z leve Eduard Vedernjak, predsednik društva za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov v času NOB, generalmajor Dobran Božič, predsednik Zveze slovenskih častnikov in polkovnik Gregor Hafner, poveljnik 72. brigade Slovenske vojske.
Sekcija vezistov Območnega združenja slovenskih častnikov Slovenska Bistrica je 30. avgusta 2024 že vzpostavila prve zveze z državami Evrope in ZDA. Svoje naprave bodo postavili 24. septembra še .na GEOSS-u in 28. septembra na partizanskem letališču Otok.
Z Rogle se radio amaterji javljajo pod klicnim znakom S 5 80 ITFC
Stik z njimi pa lahko navežete tudi na spodnji povezavi…
https://www.qrz.com/db/S580ITFC
Besedilo in fotografije Ladislav Steinbacher
MEDNARODNA SPOMINSKA POT ZAVEZNIŠTVA – VRANOV LET 2024
KONCEPT IZVEDBE POHODA
Prvi del pohoda
31 avgust
ob 8.45 Mednarodni raziskovalni center II. svetovne vojne Maribor – Melje STALAG XVIII D
10.30 Ožbalt
12.30 Lovrenc na Pohorju
Dogodek organizira OZSČ Ruše.
14.30 Začetek pohoda v smeri Klopnega vrha do Koče na Pesku. Prihod med 18. in 19. uro. Kratek kulturni program v spomin na Pohorske partizane bo pripravilo OZSČ Slovenska Bistrica, Združenje borcev za vrednote NOB Slovenska Bistrica ter učenci OŠ Pohorski odred, podružnica Zgornja Ložnica.
1 september od 8. do 17. ure
Prehodili bodo Ribniško in Slovenjgraško Pohorje in okoli 17. ure prečkali reko Mislinjo v Dovžah.
Med 17. in 17.30 se bodo ustavili v Spominskem parku žrtvam vseh vojn v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.
Dogodek organizira OZSČ Mislinjske doline.
Prenočevali bodo na seniku v Golavabuki na Turistični kmetiji Lešnik.
2 september od 8. do 17. ure
Pot bodo nadaljevali preko Graške gore in Plešivca. Ustavili se bodo pri Žlebnikovi domačiji in se poklonili padlemu partizanu XIV. divizije Karlu Destovniku Kajuhu. Tudi tukaj se bodo srečali z zgodovinarji iz Velenjskega muzeja in Šoštanja.
Prenočevali bodo v osnovni šoli Bele vode, kjer stoji spominsko obeležje osamosvojitveni vojni 1991.
3 september od 8. do 17. ure
Pot bodo nadaljevali in prečkali Golte. V tem delu pohodnike čaka presenečenje, saj se bodo naleteli na zasedo.
Do večera bo pohodna enota Slovenske vojske prispela v Ljubno ob Savinji.
4 september od 8. do 17. ure
Ta dan pohoda bo zelo naporen. Pohodniki se bodo ustavili pri spomeniku žrtvam NOB v Gornjem gradu.
Koordinacijo v tem delu poti bo zagotavljalo OZSČ Velenje.
Častno stražo pri spomeniku v Gornjem gradu zagotovi OZSČ Domžale, ki tudi prevzame nadaljnjo koordinacijo.
Do Zgornjega Tuhinja bodo vojaki morali prehoditi 26 kilometrov. Prenočevali bodo v župnišču.
5 september od 8. do 17. ure
Ta dan gredo v smeri Golice, Gaberja pod Špilkom in se bodo med 13. in 14. uro ustavili v kraju po domače Šipek ter se spomnili ustanovitve Šlandrove brigade. Dogodek organizira OZSČ Domžale.
V popoldanskih urah pa bodo pohodniki prispeli v Slivno-Vače .Tukaj je zaključek prvega dela pohoda in vrnitev vojakov Slovenske vojske v matične enote. Sledi operativni premor do 24. septembra.
Drugi del pohoda
24 september ob 9. uri GEOSS partizanski koridor
Svečani sprejem pohodnikov iz zavezniških držav in Slovenske vojske.
Sodelujejo zastavonoše Zveze slovenskih častnikov ter drugih veteranskih organizacij.
V programu bo sodelovala Garda Slovenke vojske, Big bang s solisti orkestra Slovenske vojske, ter kulturniki Društva za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov v času NOB.
Ob 10.30 vojaki Slovenske vojske in iz zavezniških držav nadaljujejo pohod.
Med 13. in 14. uro bodo prispeli v Zgornji Hotič. Poklonili se bodo pogumnim splavarjem, ki so med narodnoosvobodilno vojno pomagali partizanskim kurirjem, partizanskim četam ter ranjenim borcem varno prečkati reko Savo.
Pohodniki bodo ob podpori inženirske enote Slovenske vojske tudi tokrat s čolni prečkali reko Savo in pohod nadaljevali preko Kresnic proti Dolenjski in Beli krajini.
V popoldanskih urah bodo pohodniki prispeli v Veliko Štango in se ustavili pri spominskem obeležju NOB.
Za pohodnike bo OZSČ Trbovlje pripravilo tekmovanje ekip v lokostrelstvu, pikadu balinanju ter ‘paint balu’. Sledi podelitev kolajn in pokalov ter spoznavni večer.
25 september od 8. do 18. ure
Pot od Velike Štange do Gabrovke je dolga 22 kilometrov in koordinacijo tega dela pohoda prevzema OZSČ Novo mesto.
Pohodna skupina se po opravljeni nalogi odpravi na počitek v vojašnico Franca Uršiča v Novo mesto.
26 september od 8. do 18. ure
Trasa pohoda Rodine pri Trebnjem – Dvor
Na tej poti se bodo pohodniki kratko ustavili v podružnični osnovni šoli Trebnje, v Nemški vasi. Z učenci bodo v mešanih ekipah odigrali igro med dvema ognjema.
V Dvoru se bodo ustavili pri spomeniku Žrtvam fašističnega nasilja v NOB 1941–1945.
Okoli 17 ure pa bodo v Dvoru obiskali še Muzej železarstva. Dogodke na poti organizira OZSČ Novo mesto.
Pohodna skupina se po opravljeni nalogi odpravi na počitek v vojašnico Franca Uršiča v Novo mesto.
27 september od 8. do 18. ure
Pohodna trasa poteka od Sel pri Dolenjskih Toplicah do Semiča. Koordinacijo pohoda prevzema OZSČ Bela krajina.
Pohodniki se bodo ustavili pri spomeniku v Gornjih Lazah, ki obeležuje spomin na padle partizane 1. Belokranjske čete, kjer se položi venec in obudi spomin na tragične dogodke. Pohodnike pozdravi županja občine Semič. Dogodek organizira OZSČ Bela krajina.
28 september od 8.15 do 14. ure
Pri spominskem obeležju iz časa NOB pri mostu in izviru v Geršičih se vojaki pohodniki Slovenske vojske in zavezniški vojaki ob 9.15 pridružijo tradicionalnemu pohodu članov ZSČ in drugih iz Semiča na Otok, ki ga že vrsto let organizira OZSČ Bela krajina.
Ob 9.15 se bo pohodnikom pridružila tudi mladina planinskega krožka iz OŠ Metlika in OŠ Podzemelj. Skupaj bodo prehodili ostanek poti do osrednje prireditve, ki bo ob 11. uri na partizanskem letališču Otok v občini Metlika.
Okoli 14. uri odhod vseh vojakov v vojašnico Franca Uršiča v Novo mesto.
Pohod od Ožbalta do partizanskega letališča Otok 2
MEDNARODNA SPOMINSKA POT ZAVEZNIŠTVA – VRANOV LET
Društvo Vranov let ohranja spomin na reševanje in osvobajanje zavezniških vojnih ujetnikov in letalcev v času narodno osvobodilnega boja 1941–1945. Društvo je povezano z mednarodnim društvom WW 2 Escape Lines Memorial Society iz Anglije. Avtor projekta je Eduard Vedernjak, predsednik društva Vranov let.
MEDNARODNA SPOMINSKA POT ZAVEZNIŠTVA
Mednarodna spominska pot zavezništva-Vranov let 2024-drugi del
Letos mineva 80 let od osvoboditve 87 zavezniških vojnih ujetnikov, nameščenih v taborišču vojnih ujetnikov in delovnih taboriščih v Mariboru. Osvobojeni so bili 30. in 31. avgusta 1944 v Ožbaltu in na Bistriškem Pohorju. Ob spremstvu slovenskih partizanov so v težkih razmerah čez okupirano ozemlje prehodili 273 kilometrov dolgo pot do partizanskega letališča Otok pri Metliki, od koder so bili z letali Dacota DC-3 prepeljani v zavezniško bazo Bari v Italiji.
Pripadniki Slovenske vojske bodo izvedli pohod po tej mednarodni spominski poti zavezništva–Vranov let od Ožbalta do Otoka pri Metliki. Pohod, s katerim se ohranja tradicija prijateljstva in medsebojna podpora z zavezniškimi državami organizirajo Ministrstvo za obrambo RS, Slovenska vojska, Društvo za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov med NOB, Zveza slovenskih častnikov ter občini Lovrenc na Pohorju in Metlika.
Pot je zato načrtovana po zemljevidu, ki ga je med vojno zarisal Franjo Vesenjak –Franček, eden od borcev Pohorske čete, Lackovega odreda, objavil pa ga je Ralph F. Churches v svoji knjigi »Vranov let v svobodo«. Prehodili so jo zavezniški vojni ujetniki pred osemdesetimi leti. Prvi del pohoda bo potekal od sobote, 31. avgusta do četrtka, 5. septembra, v smeri Ožbalt–Geometrijsko središče Slovenije (GEOSS). Nato sledi operativni premor.
Drugi del poti v smeri GEOSS–Otok pri Metliki bodo vojaki Slovenske vojske prehodili od 24. do 28. septembra. Pričakujemo, da se jim bodo na pohodu pridružili vojaki narodov osvobojenih ujetnikov iz Avstralije, Nove Zelandije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike.
Drugi del poti začnemo izvajati v torek, 24. septembra ob 9. uri. Zbrali se bomo na krajši slovesnosti na GEOSSU, kjer je potekal partizanski koridor proti reki Savi. Ta del pohoda na Dolenjsko in naprej v Belo krajino bo organizacijsko nekoliko zahtevnejši, saj bo na pohodu okoli 60 vojakov, pot pa je dolga blizu 100 kilometrov.
Trasa poteka po gozdnih poteh, pohodniki pa se bodo ustavili v Dvoru pri Žužemberku in si ogledali tamkajšnji muzej železarstva. Na kratko bodo obiskali učence podružnične šole Trebnje v Nemški vasi. Ustavili se bodo pri spomeniku padlim borcem 1. Belokranjske čete in pri spomeniku žrtvam fašističnega nasilja v Gradcu. Tu bodo vojaki prejeli tudi Zlate spominske značke Društva za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov med NOB. Na tem mestu se bo vojakom pridružila mladina iz Semiča in Metlike ter mnogi člani Zveze slovenskih častnikov. Skupaj se bodo odpravili proti partizanskemu letališču Otok, kjer bo zaključna prireditev v soboto, 28. septembra ob 11. uri.
Člani organizacijskega odbora so si ogledali tudi osrednji prireditveni prostor v Otoku. Z leve so stotnik Anton Krašovec, major Bojan Šoper, polkovnik Vasilije Maraš, Jure Jelerčič in Nada Krašovec
Partizansko letališče v Otoku je zelo obiskovana točka. Obiskovalcem je na ogled zavezniško letalo DC-3 ter veliko fotografij na informacijskih tablah
Dolenjsko– Belokranjski člani organizacijskega odbora pri usklajevanju nalog v Semiču. Od leve polkovnik Vasilije Maraš, stotnik Anton Krašovec, major Bojan Šoper in Jure Jelerčič
Na severu občine Semič, v vasi Gornje Laze stoji spomenik padlim borcem 1. Belokranjske čete, ustanovljene 28. oktobra 1941 na Smuku. V noči od 1. na 2. november 1941 se je tu zgodila tragedija. Italijanski vojaki so presenetili speče in utrujene borce, ki so v visokem snegu prehodili pot iz Otočca do Gornjih Laz. Prenočevati so nameravali v Šobarjevi in Mavsarjevi hiši in gospodarskih poslopjih. V nepričakovanem napadu Italijanov je bil umik iz gorečega Mavsarjevega hleva skoraj nemogoč. V spopadu je padlo 19 partizanov, ubit pa je bil tudi posestnik Mavsar, rešilo se jih je le osem. Med ujetimi je bil tudi kasnejši narodni heroj Jože Mihelčič
V Dvoru se bodo ustavili pri spomeniku padlim borcem in žrtvam v narodno-osvobodilnem boju iz tega kraja, obiskali pa bodo tudi muzej železarstva
Besedilo in fotografije Ladislav Steinbacher
Fotografski utrinki s priprav pohoda Vranov let-pot v svobodo
Pohodniki ki bodo letos prehodili mednarodno spominsko pot zavezništva-Vranov let prihajajo iz 72. in 1. brigade Slovenske vojske. Obiskali bodo spominski Muzej sovjetskih vojnih ujetnikov STALAG XVIII D v Melju in se 31. avgusta 2024, udeležili spominske slovesnosti v Ožbaltu. Odpravili se bodo na pot dolgo 273 kilometrov. Prvi del pohoda bodo zaključili v vasi Slivna-Vače 5.septembra.
V drugem delu pohoda 24. septembra pa se jim bodo na Geossu pridružili še vojaki iz Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Avstralije, Nove Zelandije in Francije. Pohod bodo končali na partizanskem letališču Otok v občini Metlika, 28. septembra 2024. Tam bo zaključna slovesnost ob 80-obletnici spomina na reševanje zavezniških vojakov v času narodnoosvobodilnega boja.
Prvi dan pohoda bodo pripadniki Slovenske vojske prespali v Koči na Pesku
Drugi dan pohoda 1. 9. bodo prehodili zahodno Pohorje in v Dovžah prečkali reko Mislinjo. Na fotografiji so z leve štabni vodnik Robert Dervenšek, višji praporščak Tomaž Lavtižar ter majorji Marko Volovlek, Bojan Šoper in Edvard Kotnik
Preko Graške gore in Plešivca bodo 2. 9. prišli v Zavodnje in Bele vode. Na fotografiji je stotnik Stanko Tanjšek, iz OZSČ Velenje ter major Marko Volovlek, štabni vodnik Robert Dervenšek, višji praporščak Tomaž Lavtižar in major Bojan Šoper.
Četrti dan 3. 9. bodo na pohodu preko Menine planine hodili v smeri Mozirja in se ustavili v Ljubnem ob Savinji. Peti dan 4. 9. bodo pohodniki preko Gornjega gradu prispeli v Zgornji Tuhinj in naslednji dan preko Kozjaka v vas Slivna-Vače, kjer bodo zaključili prvi del pohoda.
Major Bojan Šoper, višji praporščak Tomaž Lavtižar, major Marko Volovlek in štabni vodnik Robert Dervenšek v pogovoru o organizaciji počitka v vasi Zgornji Tuhinj.
Major Marko Volovlek v pogovoru z izvidniki pohoda iz 74. pehotnega polka Slovenske vojske.
