V soboto 1. februarja 2020 smo se zbrali na Bizeljskem in na zadnji poti pospremili Milka Veršca, našega člana in predsednika Združenja slovenskih častnikov Brežice. Pogreba se je udeležilo tudi veliko stanovskih kolegov iz združenj slovenskih častnikov iz vse Slovenije ter prav tako iz sosednje Hrvaške. 

V imenu članov Združenja slovenskih častnikov Brežice se je od Milka poslovil njihov predstavnik z naslednjimi besedami:

Težko, zelo težko, je napisati par stavkov v slovo tako velikemu prijatelju, vzorniku, učitelju, častniku, strelskemu tovarišu, velikemu človeku….če komu, potem tebi Milko…z žalostjo v srcu.

Kako kruta in boleča je bila žalostna novica, da si se od nas res,  še tako mlad  za vedno poslovil. In kako težko je dojeti, da te ni,  in te ne bo nikoli več med nami. Še težje je to sprejeti, ker si bil res človek z veliko začetnico. Bil si častnik in strelec s srcem in dušo.

In tak boš za vedno ostal v našem spominu,  in naših srcih.

Pa ne samo v srcih članov Zveze slovenskih častnikov Brežice, katerega  soustanovitelj si bil,  ampak tudi v srcih Zveze slovenskih častnikov Slovenije, s katerimi si v svoji bogati častniški in strelski karieri stkal mnogo tovariških in prijateljskih vezi. Stkal si tudi vezi prijateljstva z Hrvaškim častniškim zborom ter za svoj prispevek prejel priznanje 151. brigade Samobor – Velika Nedelja.

Zveza slovenskih častnikov Brežice brez tebe nikoli več ne bo to kar je bila, in to kar je. Bil si avtoriteta in bil si ugled.

Zaradi vsega tvojega častniškega ponosa in strelskega znanja, izkušenj, predvsem pa zaradi tvoje človečnosti, sočutnosti, skromnosti, premišljenosti in razsodnosti. Zaradi vseh premnogih dobrih lastnosti, ki si jih nosil v sebi in jih delil z nami. Težko bo brez tebe. Puščaš nam ogromno praznino, ki jo bodo sčasoma zapolnili le lepi spomini nate in na ves tvoj neizmeren duh tovarištva, prijateljstva, požrtvovalnosti in dobrote. Dobrih 15 let si organiziral srečanja z akreditiranimi vojaškimi atašeji: Amerike, Rusije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške, Italije in Črne gore.

Pa naj povemo, da si bil Milko  pobudnik  in organizator vsakoletnega obrabnega dneva za 175 dijakov srednjih šol Posavja, s sodelovanjem slovenske vojske. Sam vrh slovenske vojske pa je prisluhnil tvoji pobudi o organizaciji vseslovenskega tekmovanja v streljanju v tarče za domoljubne organizacije, veterane in športna društva. 

Bil si prvi, ki je organiziral tekmovanje s prvo slovensko pištolo REX- zero. Za svoje delo si prejel številna priznanja doma in v tujini.

 Kot operativni častnik štaba Teritorialne obrambe in poveljnik svoje enote si prejel spominski znak »Štab TO 91«

To zmore samo velik človek.

Naša Zveza slovenskih častnikov Brežice je s tvojim odhodom izgubila očeta.

Ja, bil si oče častniških vrlin in strelstva, ki si jih z neizmerno energijo in zagnanostjo prenašal na nas člane. Pod tvojim vodstvom se je naša organizacija povzpela v sam vrh strelskih dosežkov na državni in meddržavni ravni, pa tudi bila v vrhu sodelovanja  z vojaškimi predstavništvi ter sorodnimi organizacijami.

Bil si tisti, ki  je povezoval, združeval in tisti, ki je vedno za vsakega našel pravo besedo in dober nasvet. Znal si sprejeti naše pomanjkljivosti, pohvaliti prednosti, pomagati vsakemu. In zato smo te vsi skupaj tako spoštovali in te imeli tako radi. Bil si domoljub z veliko začetnico.

Spoštovani Milko.

Mirno sanjaj na tem bizeljskem gričku. Na domači zemlji, katero si tako spoštoval in ljubil. Med svojimi sorodniki, znanci in sokrajani. Vsem domačim izrekam iskreno sožalje v imenu Zveze slovenskih častnikov in veteranov.

 Milko večna ti slava in hvala!

In pesem v Milkov spomin, ki jo je objavil stanovski kolega iz Hrvatskog častničkog zbora Samobor:

Ode nam prijatelj…

Jučer mi je bila
izuzetno tužna prilika
jer smo teška srca
ispratili prijatelja Milka.

Došlo je više od tisuću ljudi
iz raznih gradova i mjesta
vidjeti takvo nešto
ni baš prilika česta.

Milko nije bio moj, tvoj, vaš, naš,
bio je nekako svačiji
od svih koje znam
bio je puno drugačiji.

Nitko nije savršen
nitko nije bez mane
ali on je uvijek stajao
sa ispravne strane.

Bio je Čovjek,bio je časnik
bio je vođa nezaboravan
bio je iskren prijatelj
bio je izuzetno moralan.

Čast mi je i osjećam ponos
što sam takvog čovjeka znao
još sam više ponosan
jer me on prijateljem zvao.

Nažalost, Milka više nema
tako je valjda moralo biti
no, ako smo mi bili dostojni njega
nečemo ga zaboraviti.

Duša njegova sad mirno plovi
beskrajnim plavetnilom nebeskim
tamo negdje ćemo se sresti
kad se i ja gore preselim.

Pronađi nam prijatelju
gore neko zgodno mjesto
pa kad se ponovno sretnemo
da se možemo družiti često.

Adios Amigo…